Atopijski dermatitis je kožna, kronična vnetna bolezen.
Alergije oz. alergijske reakcije so reakcije imunskega sistema telesa na običajno neškodljive snovi (cvetni prah, določena živila, živalska dlaka, pik žuželke,…). Te reakcije se lahko pojavijo v različnih oblikah – na koži, otekanje dihalnih poti, prebavne motnje,…
Pogosto se zgodi, da ljudje atopijski dermatitis zamenjajo ali enačijo z alergijami. Gre za dve različni bolezni, res pa je, da včasih lahko soobstajata pri istem bolniku.
Zakaj pride do enačenja, zamenjave?
Alergijska reakcija se zelo pogosto zgodi (tudi) na koži in atopijski dermatitis je kožna bolezen. Na prvi pogled je zato izredno težko ugotoviti, ali gre tisti trenutek na koži za alergijsko reakcijo ali za atopijski dermatitis, ali pa celo za oboje. Sploh za zunanje opazovalce. Za to, da vemo, za katero od obeh gre, je običajno potrebno še spremljanje drugih dejavnikov, npr. trajanje izbruha, prisotnost srbeža, oblika kožnih sprememb, izpostavljenost vnaprej znanim škodljivim snovem…
Pri bolnikih, ki se jim pojavljajo tovrstne kožne spremembe in ki imajo postavljeno diagnozo atopijski dermatitis, se zelo pogosto opravijo tudi alergijski testi, ki pokažejo alergene in torej potrdijo ali ovržejo sum na alergijo. Žal se pogosto zgodi, da bolniki polagajo velike upe na te teste, da jim bodo pomagali odkriti vzrok kožnih sprememb, pa so potem večinoma razočarani.
Zakaj? Ravno zato, ker se premalo poudari razlika med alergijami in atopijskim dermatitisom. In ti testi odkrijejo alergene, ne pa nujno tudi poslabševalcev.
Alergeni in/ali poslabševalci?
Pri alergijah se išče alergene z alergijskimi testi, ki se jih potem odstrani in se alergijska reakcija ne bi smela več pojaviti. Pri alergenih, ki se jim ni mogoče v celoti izogniti (npr. cvetni prah), je smiselna uporaba antihistaminikov kot je loratadin. Gre za zdravilo, ki lajša simptome kot je zamašen nos, kihanje, srbeče in solzne oči, ter srbeč nos ali grlo.
Pri atopijskem dermatitisu iščemo poslabševalce, trigerje, ki poslabšujejo stanje kože. Ko se jih najde, se jih odstrani in bi se moralo stanje kože občutno ali v celoti izboljšati. Ti dejavniki se ne pokažejo na nobenih testih, ugotavljajo se na podlagi našega lastnega opazovanja.
Lahko se zgodi, da je alergen hkrati tudi poslabševalec. V tem primeru se običajno pojavi na testih in njegova odstranitev pripomore tudi k izboljšanju stanja kože. Izkušnje ljudi pa v veliki večini kažejo na to, da skoraj vedno obstajajo še dodatni poslabševalci, poleg morebitnih dokazanih alergenov.
Alergijska reakcija ali izbruh atopijskega dermatitisa?
Na podlagi izkušenj atopikov smo odkrili tudi še eno precej očitno razliko in sicer, da se večinoma alergijska reakcija zgodi relativno hitro in ko se alergen enkrat odstrani, tudi zelo hitro mine. Po drugi strani pa poslabšanje stanja na koži v obliki atopijskega dermatitisa lahko pride tudi do 72 ur kasneje in potem traja dlje. Dneve, tedne, odvisno od odmika poslabševalca in tega v kakšnem zdravstvenem stanju je oseba ob stiku.
V praksi ljudje torej ločujejo alergijske reakcije od atopijskega dermatitisa tudi tako. Hitra, krajši čas trajajoča je alergijska, dlje trajajoča in z zamikom pa atopijski dermatitis. Seveda pa tudi pri tem obstajajo izjeme.
Če povzamemo, si je za lažje razumevanje, raziskovanje in pristop k zdravljenju smiselno zapomniti:
Alergije, alergen (testi), alergijska reakcija (krajše trajanje)
Atopijski dermatitis, poslabševalec, izbruh na koži (daljše trajanje)
Zdravljenje?
Zdravljenje alergij in atopijskega dermatitisa je načeloma individualno, prilagojeno posamezniku. V vsakem primeru je potrebno odkriti škodljive dejavnike, jih odstraniti in hkrati še izvesti potrebne ukrepe, vezane na te dejavnike (preventivno in kurativno).
So pa del zdravljenja tako pri alergijah, kot pri atopijskem dermatitisu izredno pogosto antihistaminiki. Antihistaminiki zavirajo reakcije telesa, ki so povzročene s strani alergenov, pri bolnikih z atopijskim dermatitisom pa lahko pripomorejo k lajšanju enega najbolj težavnih simptomov – srbeža. Tako lahko z loratadinom blažite simptome alergij na cvetni prah, pršico, plesen in dlake hišnih ljubljenčkov.
Alergije? Zaživite svobodno!
Vir: Povzeto po besedah Mateje Starbek Zorko, dr.med., spec. Dermatovenerologije in Špele Novak, univ. dipl. soc. ustanoviteljice in predsednice Društva Atopijski dermatitis
Članek je bil sponzoriran s strani Bayer.