V sklopu mojega ambasadorstva pri Društvu atopijski dermatitis smo že veliko povedali na temo preventive in kurative, a smo se pri tem osredotočali na nego atopične kože po telesu, malo manj pa smo dali poudarka na obraz.

Ker pa atopijski dermatitis ni bolezen, ki bi prizadela samo telo je edino smiselno, da nekaj besed namenimo tudi negi atopične kože po obrazu. Generalno za moje sledilce, ki ste že stručkoti pri negi kože ne bomo odkrivali tople vode, a vseeno mislim, da je za vse, ki še niso toliko v svetu nege kože, pomembno da obnovimo osnovne korake.

Nega atopične kože po telesu je seveda enostavnejša, držimo se nekaj osnovnih pravil, kot je mazanje takoj po umivanju, izogibanje agresivnim milom, izogibanje vreli vodi. Nego obraza lahko sicer tudi poenostavimo, a pri večini to ni dovolj za dosego rezultatov, hkrati pa vsaka ženska (in moški) vstopi v fazo, ko si morda želi tudi anti-ageing nege. Takrat pa sama navadna kremica več ni dovolj.

Na splošno mislim, da je AD na obrazu bistveno trši oreh, ker je koža na obrazu specifika in ji morate posvetiti več pozornosti. Nekaj pomembnih informacij, ki jih morate odnesti od te objave so:

▪︎Vzpostavite osnovno rutino nege, ki vam bo pomagala spraviti AD v fazo mirovanja.

▪︎Za nič niste prikrajšani, tudi aktivne učinkovine lahko uporabljate, a z bistveno večjo mejo previdnosti.

▪︎Atopiki se lahko zdravite tudi proti aknam, lahko delate na anti-ageing negi. Vaša koža lahko izgleda dobro.

▪︎Ko/če pride do ponovnega izbruha odstranite iz nege vse aktivne učinkovine, dokler se akutno stanje ne pomiri.

NEGA ATOPIČNE KOŽE PO OBRAZU 

Kaj lahko sploh uporabljam za nego obraza, v kolikor imam izbruhe atopijskega dermatitisa tudi na tem predelu telesa?

Atopijski dermatitis lahko prizadene katerikoli del telesa. Pri nekaterih se izbruhi pojavljajo samo na trupu, pri drugih pa tudi na obrazu. V kolikor se ekcem in izpuščaji pojavljajo tudi na obrazu je zelo pomembno, da ustrezno poskrbite za nego kože na obrazu. Najpomembnejši del nege obraza z atopijskim dermatitisom je preventiva, da preprečite nadaljnje izbruhe s tem, da okrepite kožno bariero/pregrado.

V času izbruhov je potrebno nego poenostaviti in poskrbeti za to, da je faza vnetja čimprej mimo.

Osnovne informacije o atopijski koži

Za boljše razumevanje kateri koraki so zaželjeni pri negi kože obraza za atopike, se spomnimo kaj so tiste glavne težave s kožo pri atopijskem dermatititisu.

• Prisotna je poškodovana kožna bariera.
• Spremenjena sestava kožnih lipidov (spremembe v sestavi in količini ceramidov).
• Zaradi poškodbe bariere je prisotna večja transepidermalna izguba vode, zaradi česar je koža dehidrirana.

Iz teh točk lahko zaključimo, da je pri atopikih nujno:

• Nadomeščanje epidermalnih lipidov in krepitev bariere
• Vlaženje

OSNOVNI KORAKI PRI NEGI

Kako si zastaviti rutino nege?

Čiščenje

Izredno pomemben korak, ki ga mnogi atopiki spuščajo iz rutine, je čiščenje. Na koži se čez dan nabere veliko nečistoč, bakterij in raznih snovi, ki lahko zaradi poškodovane bariere bistveno lažje prehajajo kožo in povzročajo draženje. Ker čiščenje z vodo nezadostno odstrani nečistote, morate uporabiti čistilna sredstva. Vsaj enkrat dnevno poskrbite za ustrezno čiščenje – najboljša je metoda dvojnega čiščenja.

Priporočilo: Kožo s čistilnimi sredstvi očistite vsaj zvečer, po potrebi lahko tudi zjutraj. Večerno čiščenje naj bo temeljito, kar pomeni, da uporabite metodo dvojnega čiščenja (čistilno olje/micelna vodica/čistilni gel + čistilni gel/micelna vodica).

Vlaženje

Pri večini atopikov je prisotna poškodba kožne bariere, ki vodi v povečano izgubo vode iz kože. Ko je koža dehidrirana, se to kaže kot zategovanje, rdečica, srbečica, pekoč občutek, zato poskrbite, da kožo ustrezno navlažite. V večini primerov samo vlažilna krema ni dovolj za ustrezen dvig navlaženosti kože, zato je bolje, da uporabljate kompleksne vlažilne serume na osnovi hialuronske kisline, aminokislin, glicerola, NMF.

Priporočilo: Vlažilni serum nanašajte na vlažno kožo, ker s tem povečate učinek vlaženja.

Krepitev bariere

V mnogih študijah so dokazali, da imamo atopiki spremenjeno sestavo kožnih lipidov, pri čemer so največje spremembe vidne v količini in vrsti ceramidov. Ceramidi predstavljajo malto, ki skrbi za to, da je kožna bariera intaktna in da ne izgubljate prekomernih količin vode iz kože. Pri serumu za krepitev bariere izberite takšnega, ki vsebuje ceramide in pomirja kožo.

Krema

Glede na potrebe kože lahko izberete lažjo, vlažilno ali bogato, hranilno kremo. Nimamo vsi atopiki enakih potreb, zato tukaj sledite temu, kar vam ustreza.

Sončna krema

Krema z zaščitnim faktorjem mora biti osnova vsake nege kože. Ob prisotnosti atopijskega dermatitisa je prisotno tudi vnetje, ki spodbuja razgradnjo kolagena v koži. Prav tako razgradnjo kolagena spodbujajo UV žarki, pred katerimi se morate zaščititi vsakodnevno.

Ker je atopijska koža velikokrat bolj občutljiva iščite v sončnih kremah bodisi novejše UV filtri, ki so manj dražeči ali pa izberite sončno kremo, ki vsebuje izključno fizikalna filtra titanov dioksid in cinkov oksid, ki dokazano ne dražita kože.

Ali lahko uporabljam aktivne učinkovine?

Aktivne učinkovine v primeru atopijskega dermatitisa na obrazu niso prepovedane, so celo zaželene. Marsikatere aktivne učinkovine delujejo protivnetno, pomagajo pri krepitvi bariere in delujejo antioksidativno.

Aktivne učinkovine, ki jih lahko vkomponiraš v svojo rutino:

• Niacinamid,
• Vitamin C,
• Polihidroksi kisline,
• Peptidi,
• Rastni faktorji,
• Azeloglicin.

Uporabljaš lahko tudi hidroksi kisline ali retinoide, a je pri uvajanju in v primeru izbruhov potrebna večja previdnost.

BY: Tajka Selan – Cosmedoc.si

Vsa vprašanja ji lahko zastavite na njenem Instagram profilu.

Atopijski dermatitis je kronična vnetna kožna bolezen, katere pojavnost se je v zadnjih  desetletjih bistveno povečala. V zadnjih letih so v številnih študijah ugotovili, da imajo pacienti z atopijskim dermatitisom prisotno okvaro v prirojenem imunskem sistemu. Obseg  okvare v prirojenem imunskem sistemu vpliva na sam razvoj in tudi resnost atopijskega dermatitisa. 

Okvare v prirojenem imunskem sistemu se kažejo predvsem pri: 

– Zmanjšanem številu protimikrobnih peptidov, 

– zmanjšanjem številu prirojenih imunskih celic v koži (dendritične celice in naravne celice ubijalke),  

– motnji barierne funkcije kože, 

– okvari TLR2 – površinsko izraženi TLR-2 prepoznava bakterijske proteoglikane in sproža izražanje provnetnih genov. 

Kaj so kortikosteroidi in za kaj se uporabljajo? 

Kortikosteroidi so med najpogosteje predpisanimi zdravilnimi učinkovinami v dermatologiji.  Lokalni kortikosteroidi so zdravila indicirana za uporabo pri vnetnih dermatoloških boleznih. Znane indikacije so za bolezni, kot so luskavica, omejena območja vitiliga, ekcemi, atopijski  dermatitis, fimoza, lichen planus, lichen simplex chromus in diskoidni eritematozni lupus.  

Kortikosteroidi so učinkovini pri boleznih, ki vključujejo hiperproliferacijo, imunološke in  vnetne lastnosti. 

Kakšen je mehanizem delovanja kortikosteroidov? 

Mehanizem delovanja lokalnih kortikosteroidov sestoji iz: 

– protivnetnih učinkov,  

– preprečevanja mitoze, 

– imunosupresivnih učinkov. 

Protivnetni učinek lokalnih kortikosteroidov je sestavljen iz: 

– vazokonstrikcije (povečanje tonusa gladke mišičnine v žilni steni, ki povzroči zoženje  žil) → vazokonstrikcija krvnih žil v zgornjem delu usnjice zmanjša število vnetnih  mediatorjev, ki se dovajajo v poškodovano področje, 

– zaviranja sproščanja fosfolipaze A2, ki povzroča vnetje 

– neposrednega zaviralnega učinka na DNA in vnetnih transkripcijskih faktorjev → lokalni kortikosteroidi delujejo tudi neposredno na ravni DNA, tako, da povečajo  izražanje protivnetnih genov in posredno zavirajo vnetne transkripcijske faktorje, da  zmanjšajo izražanje provnetnih genov. 

Klasifikacija kortikosteroidov 

Učinkovitost lokalnih kortikosteroidov je količina zdravila, ki je potrebna za doseganje  želenega terapevtskega učinka. Po Evropski klasifikaciji lokalna kortikosteroidna zdravila  delimo v 4 skupine: 

Kortikosteroidi z blagim učinkom (I): hidrokortizon, prednizolon, metilprednilozon. 

Kortikosteroidi z zmernim učinkom (II): flumetazon, triamcinolon, flupredniden,  fluorometolon, deksametazon. 

Kortikosteroidi z močnim učinkom (III): betametazon, fluklorolon, dezoksimetazon,  fluokortolon, diflukortolon, fludroksikortid, fluocinonid, budezonid, diflorazon, amcinonid, halometazon, mometazon, metilprednizolonaceponat, beklometazon, hidrokortizonaceponat,  flutikazon, prednikarbat,.. 

Kortikosteroidi z zelo močnim učinkom (IV): klobetazol, halcinonid 

Kortikosteroidi z zelo močnim učinkom se uporabljajo za zdravljenje ekcema, hudih  dermatoz, luskavice in hujših oblik atopijskega dermatitisa na dlaneh in podplati, zaradi  debele rožene plasti in na neobdelanih / neintertriginoznih predelih. Kortikosteroidi z  zmernim do močnim učinkom so uporabni za predele, kjer je koža tanjša, na primer na vekah.  Za velike površine je treba uporabiti pripravke z blagim do zmernim učinkom, da se zmanjša  tveganje za sistemsko absorpcijo. 

Priporočila za zdravljenje s kortikosteroidi 

Kortikosteroidna mazila ali kreme se nanašajo na prizadeta območja kože en ali dvakrat na  dan po priporočilu dermatologa. Zdravljenje običajno traja, dokler vnetje ne izgine.  Zdravljenje lahko traja od nekaj dni do šestih tednov. Kortikosteroidov pa na splošno ne  smemo nanašati na občutljiva področja telesa dlje kot nekaj dni! 

Pomembno je, da med zdravljenjem s kortikosteroidi še naprej uporabljate negovalne izdelke. 

Trajanje zdravljenja s kortikosteroidi 

Veliko študij je dokazalo učinkovitost in varnost kratkoročne uporabe lokalnih  kortikosteroidov pri atopijskem dermatitisu. Zaenkrat je na voljo zelo malo podatkov, ki bi  nam pomagali pri premišljenih odločitvah glede njihove srednjeročne in dolgoročne uporabe. 

Neželni učinki in kortikosteroidna zdravila 

Neželene učinke lokalnih kortikosteroidov lahko razdelimo na lokalne in sistemske učinke.  Lokalni neželeni učinki se pojavijo pri dolgotrajnem zdravljenju in so odvisni jakosti  kortikosteroida, vehikla in mesta uporabe.

Najpogostejši neželeni lokalni učinki so:

– atrofija ali tanjšanje povrhnje plasti kože, 

– nastanek strij in teleangiektazij, 

– steroidne akne,.. 

Ob dolgoročni ponavljajoči se uporabi, se lahko kot posledica odtegnite pojavi Sindrom rdeče kože – red skin syndrome (RSS), ki se kaže kot eritem na vseh področjih, kjer se je kortikosteroid redno  uporabljal. 

POMEMBNO! 

Kortikosteroidi so najpogosteje predpisano dermatološko zdravilo – ampak ta lajša  samo simptome! 

Ta del objave dodajam samo v razmislek. Kortikosteroidi so najbolj predpisano dermatološko  zdravilo. Vsi vemo, da kortikosteroidi lahko le lajšajo simptome atopijskega dermatitisa, ga  pa ne pozdravijo! Dejstvo je, da je atopijski dermatitis kompleksna bolezen in da večina  pacientov s to boleznijo nikoli popolnoma ne ozdravi, lahko pa ob upoštevanju ustreznih  protokolov spravi atopijski dermatitis v stanje mirovanja. 

Kortikosteroidi so včasih nujno zlo, da pomirijo najhujše izbruhe, zagotovo pa ni pravilno, da  so vedno ponujeni kot edina rešitev. Sistem na žalost funkcionira na predpisovanju zdravil, ki  lajšajo simptome, ne pa celostno zdraviho bolezni.

Kortikosteroidi lahko ob daljši in nepravilni uporabi naredijo več škode, kot koristi, saj  stanjšajo kožno bariero in jo naredijo še bolj dovzetno za nov izbruh. 

Odgovornost, da se lotimo zdravljenja te bolezni celostno, je na NAS samih. Kot že omenjam, sistem na mnogih področjih odpove, sploh pa pri tako kompleksnih  boleznih, kot je atopijski dermatitis. Tam probamo vleči zasilne zavore tudi pri manjših  izbruhih, ki pa niso nujne, ker se lahko te izbruhe zavre tudi na drugačen način. 

Kortikosteroidi naj bodo vaša izbira le v primeru, ko vse drugo odpove. Naj pa ne bodo prva  izbira. In upam, da kdaj v bodoče tudi ne bodo več predstavljeni kot edina izbira. Obravnave  bolezni se je potrebno lotiti celostno, ne samo vsakič, ko gre kaj narobe, lajšati simptomov. 

Poglejte si tudi moje starejše objave v sodelovanju z Društvom AD, kjer sem veliko pisala o  preventivi, celostni obravnavi, kje, kako si lahko olajšate faze izbruhov in podaljšate faze  mirovanja.

Raziskala in zbrala Tajka Selan – Cosmedoc.si

Sledite ji na IGju in FBju za več uporabnih informacij 🙂

Atopijski dermatitis je kompleksna kronična vnetna bolezen, ki jo je potrebno zdraviti iz večih zornih kotov. Pri atopijskem dermatitisu lahko do izboljšanja pride ob upoštevanju lastnih sprožiteljev te bolezni in uvedbi sprememb, ki zmanjšajo možnosti za ponovne izbruhe.

Atopiki smo si med seboj sicer zelo različni, a poleg ustreznega protokola zdravljenja lahko k izboljšanju stanja bistveno pripomorejo:
– ustrezen protokol nege kože,
– uravnotežena prehrana glede na vaše prehranske intolerance,
– določena prehranska dopolnila za katere so dokazani pozitivni učinki na atopijski dermatitis.

Probiotiki

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki so enaki ali podobni mikroorganizmom, ki jih naravno najdemo v človeškem telesu in so lahko koristni za zdravje. V primeru, da je število T-celic imunskega sistema v debelem črevesju premajhno in da ima posameznik slabo razvito mikrobioto, je lahko bolj podvržen alergijam. To predstavlja predispozicijo za razvoj atopijskega dermatitisa. Nekatere študije dokazujejo učinkovitost jemanja probiotikov pri izboljšanju simptomov atopijskega dermatitisa. Izboljšanje je predvsem povezano s primeri prehranskih intoleranc.

Ceramidi

Patofiziologija atopijskega dermatitisa vključuje nepravilno delovanje epidermisa in posledično vnetje. Nepravilno delovanje vrhnje plasti kože pripomore k povečani transepidermalni izgubi vode in spremenjeni sestavi lipidov z zmanjšanim deležem ceramidov. Kožo si lahko predstavljamo kot opeke in malto. Opeke predstavljajo kožne celice, malto predstavljajo kožni lipidi (ceramidi, fitosfingozini, holesterol,..). Pri pacientih z atopijskim dermatitisom si lahko predstavljate, da je med opekami manj malte, zaradi česar iz kože izgubljamo večje količine vode. Nadomeščanje ceramidov ima dokazane učinke na izboljšanje barierne funkcije kože s spremembami v sestavi lipidne plasti kože, tako, da se poveča delež ceramidov.

Hialuronska kislina

V zgornji plasti kože je po navadi okoli 13 % vode in vzdrževanje te količine je pomembno za ohranjanje zdrave kože. Zaradi poškodovane kožne bariere posamezniki z atopijskim dermatitisom iz kože izgubljajo povečane količine vode. Dehidracija se kaže na površini kože kot luščenje, zategovanje, rdečica, srbečica, lahko pa tudi v obliki ekcema. Jemanje prehranskega dopolnila s hialuronsko kislino je tako smiselno za povečanje navlaženosti kože. Nadomeščanje hialuronske kisline je v študijah pripeljalo do znatnega povečanja elastičnosti kože, hidracije kože in do občutnega zmanjšanja hrapavosti kože.
Priporočilo za nadomeščanje: ni uradnih priporočil za varno nadomeščanje, a v študijah so dokazani učinki pri jemanju 100-300 mg hialurona na dan.

Ribja olja

Nenasičene maščobne kisline delimo v 2 družini: omega-6 in omega-3. V zadnjih nekaj desetletjih se je vnos omega-3 maščobnih kislin s hrano zmanjšal, vnos omega-6 maščobnih kislin pa se je povečal. Dandanes s hrano zaužijemo več omega-6, kot omega-3 maščobnih kislin. Raziskave so pokazale, da lahko to neravnovesje povzroči povečanje vnetja v telesu.
Za ustrezen učinek je nujno potrebno ustrezno razmerje med EPA (eikozapentaenojska kislina) in DHA (dokozaheksaenojska kislina). Po zaužitju maščobnih kislin se EPA in DHA namestijo v fosfolipidni sloj celičnih membran, kjer vplivajo na celično funkcijo s spodbujanjem fluidnosti, prožnosti in prepustnosti celičnih membran. DHA ima prav tako vlogo pri delovanju možganov in ohranjanju vida, EPA vključno z DHA pa pri delovanju srca.
Priporočila za nadomeščanje: Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) zagotavlja, da je nadomeščanje omega-3 maščobnih kislin v odmerku do 5.000 mg na dan varno. Pomembno je, da prehransko dopolnilo vsebuje vsaj 250 mg EPA in DHA.

Svetlinovo olje

Pri atopikih so odkrili, da imajo napako v encimu delta-6 desaturaza, zaradi česar niso sposobni proizvajati gama linolenske kisline. Gama-linolenska kislina (GLA) je esencialna maščobna kislina družine omega-6 kislin. Zaželjeno je, da bolniki z atopijskim dermatitisom nadomeščajo gama-linolensko kislino v obliki prehranskih dopolnil z omega-6 kislinami, pri čemer morajo biti pozorni predvsem na vsebnost GLA.
Olje dvoletnega svetlina in borečevo olje prehranski dopolnili, ki ju pogosto priporočajo za lajšanje vnetja v telesu. Obe olji vsebujeta veliko gama-linolenske kisline (GLA). Olje dvoletnega svetlina vsebuje 8-10 % GLA, medtem, ko borečevo olje vsebuje kar 23 % GLA
Priporočilo za nadomeščanje: dnevni odmerek 500 miligramov velja za varnega pri odraslih, čeprav lahko mnogi prenašajo tudi do 1300 miligramov svetlinovega olja na dan brez stranskih učinkov.

Cink

Primanjkljaj mineralov igra pomembno vlogo pri razvoju atopijskega dermatitisa. Običajno bolnikom primanjkujejo predvsem mikroelementi, kot sta cink in selen. Pomanjkanje cinka je povezano z oslabljenim celjenjem ran.

Vitamin D

Številne študije so ovrednotile možno povezavo med pomanjkanjem vitamina D in pojavom atopijskega dermatitisa. Namreč osebe, ki živijo na območjih, kjer prejmejo manj sončnih žarkov so tudi bolj izpostavljene pomanjkanju vitamina D (sem sodi tudi Slovenija). Pri nekaterih bolnikih z atopijskim dermatitisom so opazili zmanjšane serumske koncentracije vitamina D, hkrati pa zaradi oslabljenega imunskega sistema zmanjšano sposobnost tvorbe protimikrobnih peptidov. Manj kot je v koži protimikrobnih peptidov slabše se koža brani pred patogeni, kot je S. Aereus, ki ga pogosto najdejo na koži atopikov.

Kakšen vpliv imajo dejansko prehranska dopolnila na atopijski dermatitis?

Atopijski dermatitis je izredno kompleksna bolezen, saj še danes ne znamo ovrednotiti kaj jo povzroča, kateri so sprožitelji in kako jo pozdraviti. Študije na naštetitih prehranskih dopolnilih izkazujejo pozitivne učinke na atopijski dermatitis, ampak prehranska dopolnila ne morejo biti nadomestilo za ustrezno zdravljenje te bolezni. Prehranska dopolnila lahko predstavljajo podporno terapijo. Preden pričnete z jemanjem prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamine ali minerale se priporoča, da najprej opravite krvne teste.
Objava ni nadomestilo za zdravniški nasvet – vedno se v primeru kožnih bolezni posvetujte še s svojim zdravnikom.

By Tajka Selan – Cosmedoc.si

Kot ambasadorka atopijskega dermatitisa za @drustvoad sem ta mesec pripravila priporočila za atopike. V prejšnjem mesecu smo se pogovarjali kaj je atopijski dermatitis, zdaj je pa čas za nadgradnjo znanja.

Že vnaprej moram povedati, ne glede na to, kako smo si atopiki podobni po težavah, ne pomeni, da bo vsem pomagalo enako. Hja, tukaj smo si pa zelo različni. V namen tokratne objave sem pripravila splošna priporočila za katera mislim, da bodo prav prišla vsem. Kar se tiče izdelkov, pa smo si različni in nam pomagajo različne stvari, pa nič zato!

Pri atopijskem dermatitisu moramo hoditi po prstih, da ne prebudimo akutne faze. Jaz uspešno hodim po prstih že vsaj eno leto, z občasnimi izbruhi srbečice se dobro spopadam.

Pomembne informacije, ki jih morate odnesti od te objave so:
▪︎Tuširanje in vsakodnevno umivanje je obvezno, da preprečimo kolonizacijo bakterij na koži, ki lahki poslabša stanje.
▪︎Zaželjene so oljne kopeli, kopeli z ovsom, ampak pazite na temperaturo vode!
▪︎Posebno pozornost namenite izbiri čistilnih sredstev. Nanašajte jih samo na tista področja telesa, kjer je nujno. Uporabljajte oljne čistilce, ki pustijo film na koži.
▪︎Takoj po tuširanju se namažite z mlekom, losjonom ali kremo. Ne z oljem, ker olje ne vlaži kože, atopiki pa potrebujemo vlago! Glejte na sestavine v svojih izdelkih za nego.
▪︎Omejite zunanje vzroke za izbruhe – sintentična in preozka oblačila, parfumi, uporaba mehčalcev pri pranju oblačil.
▪︎Pomembno je samoopazovanje ali preiskava intolerance na prehrano. Sladkor, gluten, mlečni izdelki, plesniva hrana lahko poslabšajo stanje.
▪︎Omejite stres!

Atopijski dermatitis

Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, za katero je značilna intenzivna srbečica in pojavljanje ekcemov. Atopijski dermatitis je stanje pri katerem opazimo:

• nepravilno delovanje epidermisa in posledično vnetje,
• nepravilno delovanje kožne bariere,
• povečano transepidermalno izgubo vode,
• spremenjeno sestava lipidov kože, z zmanjšanim deležem ceramidov.

Ne glede na to, da je patofiziologija te bolezni pri vseh pacientih enaka, se atopiki med seboj razlikujemo, zato nekaj, kar bo pomagalo enemu, ni nujno, da bo tudi drugemu.

Nasveti za obvladovanje

UMIVANJE, TUŠIRANJE, KOPANJE

Normalno se na koži vseh čez dan naberejo telesne tekočine (npr. znoj), prašni delci, ostanki oblačil in bakterije. Pri atopikih težavo predstavlja predvsem kolonizacija nalezljivih patogenov, kot je S. Aureus, ki lahko poslabša stanja atopijskega dermatitisa. Zato je čiščenje kože pomembno za ohranjanje njene fiziološke funkcije.

Temperatura vode

Temperaturo vode pri kopanju / prhanju je treba nastaviti na približno 38–40 ° C, ker se srbečica sproži pri temperaturi vode 42 ° C ali več, medtem ko je 36–40 ° C optimalna temperatura za obnovo barierne funkcije.

Mila, geli za tuširanje, olja

Milom, šamponom in klasičnim gelom za tuširanje se naj atopiki izogibajo, saj lahko površinsko aktivne snovi dražijo in še dodatno izsušijo kožo. Odsvetujejo se vsi odišavljeni in obarvani izdelki za umivanje.

Atopiki potrebujejo le minimalne količine čistilnih sredstev, saj lahko ta odstranijo lipide s površine kože. Čistilno sredstvo naj nanašajo samo na področja kože, ki jih je potrebno očistiti, torej pod pazduhe, stopala in intimna področja. Zaželjeno je izogibanje nanosa čistilnih sredstev na druge predele telesa.

Edina primerna oblika so oljni geli za tuširanje, ki kožo navlažijo in ne odstranjujejo lipidov s povrhnjice. Oljni geli lahko imajo poleg čistilnega učinka tudi emolientno delovanje.

IZDELKI ZA NEGO KOŽE

Protokol nege

Atopikom se priporoča, da negujejo kožo z uporabo vlažilnih in negovalnih kozmetičnih izdelkov dvakrat dnevno. Mazanje se priporoča zjutraj in zvečer takoj po tuširanju, ko je koža še vlažna. Izdelki za nego morajo biti neodišavljeni in neobarvani.

Pomembne sestavine

Najpomembnejše sestavine so tiste, ki pomagajo ponovno vzpostaviti barierno funkcijo kože, kožo v zadostni količini navlažijo, delujejo protivnetno in antipruritično (preprečujejo ali umirjajo srbečico).

V izdelkih za nego atopijskega dermatitisa poiščite vsaj eno izmed naslednjih sestavin:

• ceramidi
• holesterol
• sfingolipidi
• urea
• niacinamid (vitamin B3) ali pantenol (vitamin B5)
• omega-3 maščobne kisline
• Svetlinovo olje, borečevo olje, olje črne kumine

ISKANJE DEJAVNIKOV, KI POSLABŠAJO STANJE

Nespecifična iritacija kože

Nespecifična iritacija je lahko prisotna v vsakdanjem življenju, kot je na primer stik s slino, znojem, lasmi in trenje ob oblačila. Že manjša stimulacija, vključno z draženjem zaradi grobe teksture oblačil, kot je volna, lahko povzroči srbenje na občutljivi koži. Pomembna je izbira primernih oblačil, ki ne dražijo.

Poleg tega lahko ostanki šampona, balzama in mila ali pretirana uporaba teh sredstev sprožijo dermatitis, zato je pomembno, da se držite ustreznih metod čiščenja.

Za zmanjšanje srbečice je lahko v nekaterih primerih koristno, če med spanjem po potrebi nosite rokavice, dolge rokave in dolge hlače.

Alergije in intolerance na hrano

Prehranski alergeni lahko vplivajo na razvoj atopijskega dermatitisa zlasti v otroštvu. Alergije na hrano pri odraslih atopikih niso tako pogoste, so pa pogoste intolerance na hrano. Intoleranca na hrano se lahko razvije sama od sebe, lahko pa jo spodbudijo tudi druge bolezni. Zaradi intolerance pride do vnetja tankega črevesja, ki zmanjšuje količino prebavnih encimov v črevesnih resicah. Če so resice zaradi vnetja poškodovane, proizvajajo manj encimov in ne morejo opravljati svoje varovalne naloge.

Pogoste prehranske intolerance pri atopikih:

• Tropsko sadje (banane, mango, kivi, citrusi,..),
• Rdeče in svinjsko meso,
• Mlečni izdelki,
• Gluten

Druge alergije

Atopijski dermatitis se lahko poslabša zaradi prisotnosti okoljskih alergenov, kot so pršice, plesni, prah, cvetni prah in dlaka hišnih ljubljenčkov. Odstranjevanje okoljskih alergenov predstavlja še en del sestavljanke pri zdravljenju atopijskega dermatitisa. Treba je opozoriti, da popolne remisije ni mogoče pričakovati samo z odstranjevanjem teh alergenov.

Stres

Stres lahko pahne atopijski dermatitis iz mirujoče v vnetno fazo. Kadar je dermatitis slabo nadzorovan, lahko predstavlja psihološko breme. Pomembno je obvladovanje stresa, bodisi je to stres zaradi službe, šole, družinskega stanja. Vzamite si vsak dan nekaj časa zase in najdite aktivnosti, ki vas razbremenijo. Poskusite lahko tudi z meditacijo, predihavanjem ali prakticiranjem hvaležnosti.

By Cosmedoc.si (Tajka Selan)

Atopijski dermatitis (AD) je kronična, močno srbeča vnetna kožna bolezen in je ena najpogostejših kožnih motenj pri otrocih, ki pa se lahko nadaljuje tudi v odrasli dobi. Atopijski dermatitis je povezan s primarno poškodbo kožne bariere, kar poveča možnost za razvoj drugih atopičnih stanj. Atopijski dermatitis je pogosto začetni korak v “atopičnem pohodu” (zaporedni razvoj manifestacij alergijskih bolezni v zgodnjem otroštvu), ki pri večini prizadetih bolnikov vodi do astme in / ali alergijskega rinitisa. Zgodnji razvoj atopijskega dermatitisa je lahko tudi vzročni dejavnik za razvoj alergije na hrano.

Patogeneza atopijskega dermatitisa ni popolnoma razumljena, vendar je posledica zapletene interakcije med poškodovano kožno bariero, imunsko disregulacijo ter okoljskimi povzročitelji.

Našo kožno bariero sestavljajo ceramidi, sfingolipidi, holesterol, skvalan in druge lipidne molekule ter kožne celice (korneociti). Poenostavljeno velikokrat rečemo, da kožna bariera spominja na opeke in malto. Opeke predstavljajo kožne celice, malto pa ceramidi in druge lipidne molekule. Če je kožna bariera poškodovana pomeni, da koži primanjkuje malte in da posledično izgubljamo večjo količino vode iz kože, čemur strokovno rečemo transepidermalna izguba vode.

Dokazano je, da pacientom z atopijskim deramtitisom primanjkuje ceramidov (molekul lipidov) in protimikrobnih peptidov, ki predstavljajo prvo obrambno linijo pred številnimi bakterijami in virusi. Poškodba kožne bariere vodi do transepidermalne izgube vode in povečanega prodiranja alergenov in mikrobov v kožo.

Zdravljenje atopijskega dermatitisa mora biti usmerjeno v obnovo poškodovane kožne bariere, kar vključuje vlaženje, omejevanje srbenja in zmanjšanje vnetja, kadar je to potrebno. Uspešno obvladovanje atopijskega dermatitisa zahteva multifunkcionalen pristop, ki vključuje izobraževanje bolnikov, optimalne prakse nege kože, protivnetno zdravljenje z lokalnimi kortikosteroidi in / ali lokalnimi zaviralci kalcinevrina (TCI).V hudih primerih je mogoče razmisliti tudi o sistemskih imunosupresivih, kadar atopijskega dermatitisa ni mogoče nadzorovati z ustrezno nego kože in lokalno terapijo.

Glavno vlogo ima pri atopijskem dermatitisu preventiva in o tem bo govora tudi v naši naslednji objavi!

BY: Tajka Selan – Ambasadorka atopijskega dermatitisa! (Cosmedoc.si)