Pri atopikih je večinoma tako, da se ob prebolevanju kakšnih neatopičnih zadev tudi stanje kože poslabša, no večinoma. Ampak ker govorimo o atopikih….ni popolnoma nič takšnega, kar bi veljalo za čisto vse…🤓🤓🤓
Torej…obstajajo potem seveda tudi tisti drugi, ki se jim stanje kože v bistvu v času prebolevanja nečesa drugega izboljša. Pri nas imamo seveda obe verziji, zakaj pa ne! 😉🙃🙃
Pri starejšem atopiku se ob padcu imunskega sistema zelo jasno na koži pokaže, da se nekaj dogaja.
Pri mlajšemu pa je običajno tako, da se ob boju z nečim drugim, AD kar skrije. Precej po moško pravzaprav: samo ena stvar naenkrat, več ne gre ane 😂😂😂
No in tudi ob našem zadnjem ekstremno stresnem dogajanju je bilo tako.
Zadeva, ki je baje vedno bolj razširjena in s katero smo se mi ukvarjali minulo poletje, so moluske oz. virusne bradavice.
Gre za zadevo, ki se precej hitro širi, lahko odpadejo same od sebe, lahko se jih odstrani, kar ne zagotavlja tega, da se ne bi ponovile, so pa sicer v osnovi precej nenevarne. Najbolj pogosto se jih doma maže z neko zadevo in potem odpadejo same, lahko se jih pusti tudi čisto pri miru ali pa jih odstrani dermatolog. Pri našem najstarejšem otroku neatopiku, so se naredile tri in tudi odpadle same od sebe.

Pri naših atopikih seveda ni šlo tako zlahka. Namreč namnožile so se ZELO!!  In ta zadeva, s katero se jih namaže, je neka jedka raztopina, kar pri nekaterih atopikih ne pride v poštev. Tako so nam to razložili. 🤔🤔🤔🤔
Na pobudo dermatologinje smo se zato odločili, da odstranimo te trdovratne zadevice (najprej pri najmlajšem). Izražena je bila namreč skrb, da bi lahko prišlo do vnetja ali sekundarne okužbe, kar pa bi potem lahko prineslo resnejše težave. Torej čisto iz preventivnih razlogov sva se odpravila to urediti. 💪💪💪💪
Moram reči, da zadeva res ni prijetna, tudi kar precej krvavo je vse skupaj, potem seveda ugotoviš kako zelo močan in glasen je zares lahko tvoj čisto majhen, srčkan 3letni otrok…ampak se pa vso to obdobje sploh nismo ukvarjali nič z atopijskim dermatitisom, ker ga ni bilo od nikoder. No ni trajalo za vedno, je pa vsaj v tem času dal mir 😉

#malezmage

Moluske in naš starejši atopik? To pa je cela druga nočna mora o kateri v naslednjem zapisu…

Zdi se mi, da ljudje marsikaj jemljemo preveč samoumevno, še bolj pa se mi zdi, da se premalokrat poglobimo vase, v to kaj mi lahko storimo in prevečkrat s prstom kažemo na druge, ter si hkrati s tem preveč jemljemo k srcu mnenja drugih.👎

To velja tudi, ko govorimo o podpori in pohvalah. Nekoga drugega znamo podpreti, pohvaliti 👍, sebi pa težko damo priznanje, da smo nekaj naredili dobro, da nam je uspelo, da smo zmogli…
Priznanje drugih nič ne pomeni, če ne znamo sami sebe ceniti. Res premalo cenimo male zmage vsakega dne posebej in atopiki in starši atopikov vemo, kakšne izzive vsakega dne vse moramo premagati in za to, si je potrebno vsak dan znova čestitati. 🥳
Zato danes pri nas začenjamo z novo navado, ki nam jo bo (upam) uspelo ohraniti čim dlje ali pa za vedno. Vsak dan želimo izraziti, izpostaviti, se jasno zavedati, vsaj ene stvari za katero smo hvaležni, ki nam je danes uspela, ki je naša mala zmaga današnjega dne.
Veseli bomo, če boste tudi vi delili vaše dnevne zmage. Skupaj se lahko naučimo, da nekatere stvari, ki jih počnemo vsak dan niso samoumevne, ampak nekaj, kar pri sebi lahko občudujemo in cenimo!!❤️

Pregled na dermatovenerološki kliniki vsake pol leta brez dvoma testira meje moje potrpežljivosti. Če bi bila tam samo nekajkrat, bi še rekla, da imamo pač mi smolo, ampak po več kot 20 obiskih… 🤔🤔🤔
Postopek je načeloma precej enostaven. Prideš 15 minut preden si naročen na sprejemno okence in ob naročeni uri bi te teoretično morali pregledati, kar se malce lahko zamakne, ker v tej isti ambulanti pregledujejo tudi nujne primere, ki imajo seveda prednost.

TEORETIČNO…

PRAKTIČNO pa to izgleda tako, da je poleg vsaj enourne zamude še kakšen “bonus”, ko ne najdejo napotnice, sistem ne dela, te nimajo zabeleženo, da si sploh naročen, odnos nekaterih je uh… 😲
Nazadnje sem se prvič od naših mnogo obiskov, res dobro pripravila. Pa ne v smislu, da sem s sabo vzela celo opremo za “kaj če” situacije (kaj če se polula, kaj če bo lačen, kaj če…), ker to jo vedno 😂😂😂, ampak v smislu kar bo, pa bo.

Statistična obdelava mojih podatkov kaže na to, da bova dolgo čakala, vmes naletela na vsaj eno zagrenjeno osebo, se srečala s tehničnimi zapleti in potem končno prišla nekako na vrsto.
In tako je tudi bilo…na sprejemnem okencu naju seveda ni našla, da sva naročena (še dobro da nosim vse izvide in “dokaze” vedno s sabo), potem sva v čakalnici čakala, sestra je le stežka in brez vsakršne dobre volje sprejela moje “dokaze”, da sva res naročena, ob tem je še omenila, da sistem šteka, da ne morejo pisati napotnic in izvidov…in po eni uri zamude sva potem prišla na vrsto. 👏👏
In na moje presenečenje me vse skupaj niti najmanj ni vrglo iz tira, ali v slabo voljo ali v razburjanje zakaj in kako SPET… še pomislila sem, da sva na vrsti samo eno uro po naročeni 🤪

Vedno lahko vplivamo samo nase, če želimo spremembe, moramo začeti pri sebi!
Ponosna nase💪za naslednjič pa nič ne obljubim 🙃😉🤣🤣
#malezmage

Zdi se mi, da ljudje marsikaj jemljemo preveč samoumevno, še bolj pa se mi zdi, da se premalokrat poglobimo vase, v to kaj mi lahko storimo in prevečkrat s prstom kažemo na druge, ter si hkrati s tem preveč jemljemo k srcu mnenja drugih.👎

To velja tudi, ko govorimo o podpori in pohvalah. Nekoga drugega znamo podpreti, pohvaliti 👍, sebi pa težko damo priznanje, da smo nekaj naredili dobro, da nam je uspelo, da smo zmogli…
Priznanje drugih nič ne pomeni, če ne znamo sami sebe ceniti. Res premalo cenimo male zmage vsakega dne posebej in atopiki in starši atopikov vemo, kakšne izzive vsakega dne vse moramo premagati in za to, si je potrebno vsak dan znova čestitati. 🥳
Zato danes pri nas začenjamo z novo navado, ki nam jo bo (upam) uspelo ohraniti čim dlje ali pa za vedno. Vsak dan želimo izraziti, izpostaviti, se jasno zavedati, vsaj ene stvari za katero smo hvaležni, ki nam je danes uspela, ki je naša mala zmaga današnjega dne.
Veseli bomo, če boste tudi vi delili vaše dnevne zmage. Skupaj se lahko naučimo, da nekatere stvari, ki jih počnemo vsak dan niso samoumevne, ampak nekaj, kar pri sebi lahko občudujemo in cenimo!!❤️

Praznovanje rojstnih dni drugih je, za nas starše alergikov na hrano in seveda tudi za otroka, prej podobno nočni mori, kot pa dejanski zabavi. 🥺Torta, ki je otrok zagotovo ne sme, pecivo prav tako, prigrizki, ki so težava v vsaj polovici primerov, polno otrok, ki jih najmanj skrbi ali so si umili roke po tem, ko so pojedli kaj od tega,…
Sedaj pa je naš starejši atopik star že toliko, da je vabljen na kakšno zabavo z animacijo tudi sam. Medtem ko mu pri njegovih dobrih petih letih precej zaupam, da ve kaj lahko in česa ne, pa se je nekaj zgodilo zares prvič. 🥳🤩😎

Namreč kontaktirala me je mamica od slavljenke z zavedanjem, da je naš Žiga alergičen na jajca in oreščke in se konkretno pozanimala, kaj točno sme in česa ne. 😲👏
Čisto me je presenetila, sploh, ker to ni ena od mamic, s katero sem kakorkoli v navezi izven vrtca in mislim, da v vseh teh letih nisva niti imeli konkretnega pogovora.
Toliko enih občutkov me je prevzelo, kar do nje bi šla in bi jo objela (najbrž jo še bom na dan praznovanja😊), solze so mi stopile v oči res, čisto me je sesulo, toliko mi to pomeni! V poplavi neupoštevanja dejstva, da je otrok alergičen pravzaprav na vsakem koraku, do najbolj pogostih odzivov da itak pretiravamo z vsem tem in še kaj precej hujšega, je tole res nekaj posebnega!
Da se nekdo dejansko spomni, da to še celo upošteva, da se na rojstni dan svojega otroka tako potrudi, da so tudi drugi otroci enako sprejeti, da se dobro počutijo. KAPO DOL!!
#malezmage

Zdi se mi, da ljudje marsikaj jemljemo preveč samoumevno, še bolj pa se mi zdi, da se premalokrat poglobimo vase, v to kaj mi lahko storimo in prevečkrat s prstom kažemo na druge, ter si hkrati s tem preveč jemljemo k srcu mnenja drugih.👎

To velja tudi, ko govorimo o podpori in pohvalah. Nekoga drugega znamo podpreti, pohvaliti 👍, sebi pa težko damo priznanje, da smo nekaj naredili dobro, da nam je uspelo, da smo zmogli…
Priznanje drugih nič ne pomeni, če ne znamo sami sebe ceniti. Res premalo cenimo male zmage vsakega dne posebej in atopiki in starši atopikov vemo, kakšne izzive vsakega dne vse moramo premagati in za to, si je potrebno vsak dan znova čestitati. 🥳
Zato danes pri nas začenjamo z novo navado, ki nam jo bo (upam) uspelo ohraniti čim dlje ali pa za vedno. Vsak dan želimo izraziti, izpostaviti, se jasno zavedati, vsaj ene stvari za katero smo hvaležni, ki nam je danes uspela, ki je naša mala zmaga današnjega dne.
Veseli bomo, če boste tudi vi delili vaše dnevne zmage. Skupaj se lahko naučimo, da nekatere stvari, ki jih počnemo vsak dan niso samoumevne, ampak nekaj, kar pri sebi lahko občudujemo in cenimo!!❤️

Z razlogom se reče, da je nekaj mehko ali gladko kot dojenčkova koža…

Dojenčki oz. malčki imajo res mehko in dišečo kožo. Ko je tvoj dojenček, malček atopik, je taka koža žal redkost. Še toliko huje postane, ko tvoj dojenček ne prenese tvojega dotika ali objema, ker mu to draži kožo oz. poslabša stanje, kot se je pri nas namreč dogajalo skoraj eno leto.

Si predstavljate ne objeti, ne crkljati, ne stisniti k sebi, ne pestovati sploh svojega 5, 7, 11, 13 mesecev starega otroka?

Tudi mi si nismo, dokler nismo bili tam!

In zato jutra, kot je današnje, ko prileze mali čmrlj k tebi v posteljo in še preden dobro odpreš oči ali prižgeš luč veš, začutiš, ko ga pobožaš po ličku, da je njegova koža veliko boljša kot včeraj, da je praktično kot dojenčkova koža, ti srce resnično zaigra.

NEPRECENLJIVO! 🥰
#malezmage

In zakaj male zmage?

Zdi se mi, da ljudje marsikaj jemljemo preveč samoumevno, še bolj pa se mi zdi, da se premalokrat poglobimo vase, v to kaj mi lahko storimo in prevečkrat s prstom kažemo na druge, ter si hkrati s tem preveč jemljemo k srcu mnenja drugih.👎

To velja tudi, ko govorimo o podpori in pohvalah. Nekoga drugega znamo podpreti, pohvaliti 👍, sebi pa težko damo priznanje, da smo nekaj naredili dobro, da nam je uspelo, da smo zmogli…
Priznanje drugih nič ne pomeni, če ne znamo sami sebe ceniti. Res premalo cenimo male zmage vsakega dne posebej in atopiki in starši atopikov vemo, kakšne izzive vsakega dne vse moramo premagati in za to, si je potrebno vsak dan znova čestitati. 🥳
Zato danes pri nas začenjamo z novo navado, ki nam jo bo (upam) uspelo ohraniti čim dlje ali pa za vedno. Vsak dan želimo izraziti, izpostaviti, se jasno zavedati, vsaj ene stvari za katero smo hvaležni, ki nam je danes uspela, ki je naša mala zmaga današnjega dne.
Veseli bomo, če boste tudi vi delili vaše dnevne zmage. Skupaj se lahko naučimo, da nekatere stvari, ki jih počnemo vsak dan niso samoumevne, ampak nekaj, kar pri sebi lahko občudujemo in cenimo!!❤️

Točni kot 🕖 ja…
Danes nam je uspelo, da smo se brez pregovarjanja, z vsemi potrebnimi jutranjimi pripravami in opravili, odpravili skozi vrata ob pravem času oz. še celo z nekaj minutami rezerve.
To čisto konkretno pomeni 4je oblečeni, umiti (zobe), sfrizirani (kitke in čopki), spakirani otroci (izvenšolske dejavnosti), dva od teh še z ustrezno nego kože (atopika), ter dva odrasla, oblečena, spakirana, umita in urejena s kuhanim čajem in kavico za na pot in pripravljeno malico za čez dan, vse to od 6:20 do 6:42, pa sploh se mi ni zdelo, da smo ekstra hiteli😂😂🔝🕖

Večkrat se z našimi člani pogovarjamo o redni negi kože, še posebno takrat, ko je koža na prvi pogled OK. Jaz vas razumem, takrat se vam res ne da še s tem ukvarjati, tudi meni se ne!! Da o času sploh ne začnem…ampak iskreno vam polagam na srce, da lahko s tem res naredite veliko razliko v trajanju in resnosti izbruhov. Na dolgi rok si lahko prihranite ogromno težav. Je pa to potrebno uvrstiti v svojo jutranjo in večerno rutino. Ko se enkrat navadite je res kot umivanje zob, 2 minutki in to je to. Uspelo vam bo!!
#malezmage

Zakaj male zmage?

Zdi se mi, da ljudje marsikaj jemljemo preveč samoumevno, še bolj pa se mi zdi, da se premalokrat poglobimo vase, v to kaj mi lahko storimo in prevečkrat s prstom kažemo na druge, ter si hkrati s tem preveč jemljemo k srcu mnenja drugih.👎
To velja tudi, ko govorimo o podpori in pohvalah. Nekoga drugega znamo podpreti, pohvaliti 👍, sebi pa težko damo priznanje, da smo nekaj naredili dobro, da nam je uspelo, da smo zmogli…
Priznanje drugih nič ne pomeni, če ne znamo sami sebe ceniti. Res premalo cenimo male zmage vsakega dne posebej in atopiki in starši atopikov vemo, kakšne izzive vsakega dne vse moramo premagati in za to, si je potrebno vsak dan znova čestitati. 🥳
Zato danes pri nas začenjamo z novo navado, ki nam jo bo (upam) uspelo ohraniti čim dlje ali pa za vedno. Vsak dan želimo izraziti, izpostaviti, se jasno zavedati, vsaj ene stvari za katero smo hvaležni, ki nam je danes uspela, ki je naša mala zmaga današnjega dne.