Spopadanje z atopijskim dermatitisom

KDAJ: 8.6.2018 od 16:30 do 19:30

KJE: Linhartova 13, 1000 Ljubljana (1. nadstropje)

KDO:  Petra Brne, magistrica psihologije

Kotizacija: 5€ za nečlane, 2€ za člane Društva AD

Spopadanje z atopijskim dermatitisom ne prinaša samo težav iz fizičnega vidika (bolečine, srbenje, praskanje,…), ampak tudi iz psihološkega. Na srečanju bomo osvetlili nekatere bistvene psihološke vidike, s katerimi se srečujemo. Govorili bomo o občutku nerazumevanja in o nerazumljenosti, o stresu, žalovanju, negativnem čustvovanju, depresiji in anksioznosti, samopodobi in samospoštovanju, pomembnosti komunikacije in izražanju čustev, o naših prepričanjih in predstavah ter o pomenu osmišljanja celotne preizkušnje. Preko praktičnih vaj se bomo naučili izražanja lastnih čustev in potreb ter spopadanja s stresom (izvedba sprostitvene tehnike).

Petra Brne je po izobrazbi magistrica psihologije, ki je študij zaključila s preučevanjem psiholoških vidikov prestajanja odtegnitvenega sindroma od kortikosteroidov. Atopijski dermatitis je bolezen, ki jo sama zelo dobro pozna, saj je del nje že od zgodnjih otroških let, zato iz prve roke razume, kako velik izziv predstavlja ta bolezen tako za posameznika, ki se z njo sooča, kot tudi za vse njegove bližnje. Verjame, da je psihološki svet vseh, ki so vpeti v takšne zgodbe, še posebej obremenjen, kar se večkrat zrcali tudi v naravi same bolezni. Zato je dobro razumevanje svojega notranjega sveta ena izmed ključnih komponent za uspešno spopadanje s to boleznijo. Že več let je adminka fb skupine Sindrom rdeče kože, kjer redno svetuje  posameznikom, ki se spopadajo s tem zdravstvenim stanjem. Prepričana je, da iz prepadov nastanejo globine.

Prijave sprejemamo na drustvoad@gmail.com.

Kako prepoznati atopijski dermatitis?

KDAJ: 12.4.2018 ob 18. uri

KJE: Linhartova 13, 1000 Ljubljana (1. nadstropje)

KDO:  prim. Vlasta Dragoš, dr. med, specialistka dermatovenerologije

Za vsako stvar oz. bolje rečeno težavo je najprej dobro vedeti, kaj sploh je oz. za kaj sploh gre, preden jo lahko razrešimo. To še posebno velja pri zdravju, saj z odpravljanjem vzroka odpravljamo oz. zdravimo tudi simptome. Na tokratnem predavanju nam bo prim. Vlasta Dragoš, dr. med., specialistka dermatovenerologije razložila, kako prepoznati atopijski dermatitis, kako ga ločiti od drugih sorodnih bolezni, na kaj moramo biti pozorni… Pravzaprav vse razseznosti ADja, odgovorila pa bo tudi na vsa vaša vprašanja povezana s kožo, kožnimi spremembami in atopijskim dermatitisom. Pridružite se nam!

Predavanje je brezplačno. Število mest je omejeno!

Prijave sprejemamo na drustvoad@gmail.com.

Povzetek predavanja: Psihosomatika v dermatologiji

Predavanje dr. Vujasinovića brez dvoma prinaša nov vpogled na atopijski dermatitis in tudi druge kožne bolezni. Nemogoče je povzeti vse kar je povedal, še manj pa predati naprej njegove izkušnje, zavzetost, znanje in to izjemno energijo. Poleg tega da smo dobili izredno koristne informacij in vzpodbudo za spopadanje s kožnimi boleznimi je poskrbel tudi za konkretno dozo smeha in večjo povezanost prisotnih. Kapo dol!

Nekaj bistvenih zadev pa vendarle lahko zapišem…

Na začetku nam je dal misliti z mislijo:

»Človek lahko vsakega prelisiči, samo svojega telesa ne more.«

Reakcije, kako se bomo odvzali na spremembe, na stresne situacije v življenju, podedujemo. Nekaterim se to pokaže kot pospešen srčni utrip, drugim kot črvičenje v trebuhu, tretjim kot prebavne težave in nekaterim tudi na koži.

Čeprav reakcija na koži prinaša mnoge težave (dieta, nega, finance, odziv družbe,..), pa bi morali biti za tovrsten odziv našega telesa dejansko hvaležni. Namreč tako nam telo sporoča, da je nekaj narobe, to zelo hitro vidimo in lahko ukrepamo. Pri marsikomu, kjer znaki težav niso tako očitni, se ne pokažejo tako hitro in zato lahko ukrepa veliko kasneje, ali celo prepozno.

Psihosomatika vključuje tudi stres.

Primarni stres je tisti, ki določeno bolezen sproži. (npr. izguba bližnje osebe)

Sekundarni stres pa, ki ga bolezen sama sproži.  (npr. spremenjena samopodoba, ko se oseba s kožno boleznijo pogleda v ogledalo)

Večina psihosomatskih bolnikov ni sposobna izražati svojih čustev, zato odreagira telo.

Ob vsaki novi, stresni situaciji imamo dve možnosti, ali se adaptiramo/prilagodimo, tako da sprejmemo novonastalo situacijo, lahko pa se odzovemo tudi negativno (depresija, apatija, …).

Atopijski dermatitis je bolezen odnosov, nanj vpliva genetika, okolje in medsebojni odnosi. Lahko bi tudi rekli, da je alergija na pretirano skrb.

Uporabna je tudi informacija, da intelektualna aktivnost dejansko pozitivno vpliva na kožo in pa da mora biti celotna družina soaktivna pri zdravljenju. To ne pomeni, da se vsakič ko se pojavi nov ekcem vsi ukvarjajo samo s tem, travmirajo in podobno, ampak da se preusmeri misli iz tega dogajanja, da se to sprejme kot del vsakdana in da se zaposli, preusmeri misli v kaj aktivnega.  Pretirana  skrb dejansko poslabša stanje kože.

Ključnega pomena bi bilo svojo »hibo« sprejeti in si (sebi in otroku) zagotoviti kvalitetno življenje. Smisel, vodilo, motivacija bi morala biti: živeti kvalitetno življenje.

Kaj torej storiti?

  • ukinitev mehčalcev in določene hrane ali še česa je marsikje kontraproduktivna
  • iti je potrebno v akcijo, aktivirati vsakdan, usmeriti se v kreativnost
  • nehati se je potrebno toliko ukvarjat samo z AD, kot da je to edino kar se dogaja v življenju
  • ključnega pomena sta red in disciplina, disciplina je osnovno orodje (Scott Peck)

To je nekaj izsekov, ki so lahko izrednega pomena. Za bolj podrobne informacije pa se bomo potrudili, da njegovo predavanje kdaj tudi ponovimo. Če je začel z mislijo, ki ga misliti, je tudi končal s tako (avtorja žal nisem ujela):

Vaši otroci niso vaši otroci, oni so krik življenja za samim seboj…če želite biti dobra mati (ali oče), morate biti stabilen lok, da bo puščica odletela daleč…

ATOPIJSKI DERMATITIS ALI NEURODERMITIS – potek bolezni in zdravljenje – 2.del

Potek bolezni

Pri neurodermitisu je suha koža lahko opazna že v prvih mesecih življenja. Potek bolezni je kroničen. Izmenjujejo se faze poslabšanja in izboljšanja. Izbruhi ali poslabšanja nastanejo zaradi različnih sprožilcev:

  • STRES nas spremlja praktično neprekinjeno. Včasih se ga zavedamo (bolezen, smrt v družini, žalost, strah, spremenjene življenjske okoliščine,…), navječkrat pa ne (način današnjega življenja je večinoma tako naravnan, da smo podzavestno neprekinjeno pod stresom). Osebe z dedno predispozicijo za neurodermitis so zaradi svojega psihičnega značaja še bolj izpostavljene stresu in prav pri njih je »podzavestni stres« pogost sprožilec kožnih sprememb.
  • NAPAKE PRI NEGI KOŽE (prepogosto, pretoplo, predolgo umivanje, prhanje z milom ali s preostrimi čistili).
  • POKLICNA OBREMENJENOST KOŽE (poklicno delo ali delo od doma, v gospodinjstvu, v prostem času, na mokrem, s topili, kislinami, lugi, agresivnimi ali alergijo povzročujočimi snovmi).
  • VPLIV OKOLJA (mraz, vročina, suh zrak, napačna oblačila dražijo kožo driektno; hrup indirektno).
  • PREHRANA (živila so lahko sprožilec samo v nekaterih primerih.

 

Med »izbruhom« alergološko testiranje ni smiselno in je v tujini skoraj popolnoma opuščeno. Značajsto natančni in skrbni ljudje so v primeru pozitivnih testov še bolj psihično obremenjeni, kar poslabša kožne spremembe. V »mirni fazi« (ko je duševnost – imunski sistem »miren«) so ti isti testi negativni in zato nesmiselni. Smiselno je samo testiranje, ko kožnih sprememb ni.

 

Zdravljenje

  1. Lokalno kortikosteroidna mazila maksimalno pet dni, potem najmanj tri dni presledek. Pri odraslih osebah v hujših primerih se uporaba kortikosteroidov uporablja še drugače.
  2. Peroralno antihistaminik ter po potrebi sedativ.
  3. Poučevanje bolnika o naravi bolezni, o načinu kopanja ter uporabi vlažilnih nevtralnih krem, eventualno dieta.
  4. Pravilna nega kože:
  • kratko umivanje z mlačno vodo in nevtralnim milom ali brez mila
  • po umivanju popivnanje z bombažno brisačo in nanašanje posebnih vlažilnih krem na kožo celega telesa
  • priprava posebne »sprostitvene kopeli«, oo kateri poučimo vsakega posameznega bolnika
  • včasih zelo dobro delujejo mrzli vodni obkladki ali mrzlo prhanje
  1. Spodbujanje k naravni sprostitvi (nepridobitniška in netekmovalna rekreacija, »vrnitev v naravo«, pisanje dnevnika, branje leposlovja, poslušanje glasbe, spobujanje različnih hobijev).
  2. Individualna, družinska in skupinska terapija (sam uporabljam logoterapijo ali terapijo s smislom. »Oče«logoterapije Frankl pravi, da je človek absolutna nedeljiva celotne, telesne, duševne in duhovne razsežnosti. Pri tem poskušamo bolnikovo pozornost »preusmeriti« s kože na njegovo duševnost. To je absolutno potrebno pri otrocih in športnikih, pri katerih ne smemo uporabljati omenjenih zdravil.
  3. V posameznih primerih lokalna fototerapija ter zdravilne kopeli pod nadzorom zdravnika.
  4. Klimatska terapija (daljši dopust – minimalno tri tedne v specializiranih zdraviliščih.

Več podrobnosti pa boste izvedeli na predavanju, kjer vam bo Slobodan Vujasinović, dr. med. spec. za kožne in spolne bolezni, specialist za psihosomatiko in dermatokirurgijo, tudi avtor tega članka, odgovoril na vsa vprašanja.

ATOPIJSKI DERMATITIS ALI NEURODERMITIS – opredelitev in psihosomatika 1. del

Definicija

Atopijski dermatitis ali neurodermitis ali »kronično kožno alergijo« je izredno težko opredeliti, razložiti, ker je mehanizem nastanka bolezni precej zapleten. Še najlažje jo opišemo kot kronično, zelo pogosto (5-15% prebivalstva), multifaktorialno bolezen kože, ki se pojavlja pri ljudeh, ki so genetično obremenjeni in konstitucionalno nagnjeni k alergičnim reakcijam kože ter sluznice. Neurodermitis je prvič opisan 1808. leta kot Atopiceczema (Willan).

 

Nastanek

Sam nastanek bolezni je precej zapleten, čeprav je očitno, da spada med zgodnje anafilaktične reakcije (tip 1), tj. v skupino alergičnih oz. atopičnih bolezni. Te nastanejo ob ponovnih stikih z alergeni, ki so bolj ali manj povsod v okolju, v katerem živimo in jih imenujemo atopeni. Le-ti so zapleteno sestavljene snovi beljakovinskega izvora, kot npr. pelod, živalska dlaka, perje, hišniprah, alergogena živila. Reagini, ki jih pri humoralni imunosti izdelujejo imunkompetentne celice, spadajo med imunoglobuline, med katerimi je pri neurodermitisu posebno pomemben imunoglobulin E (IgE). Po vezavi alergenov na protitelesa se iz tkivnih mastocitov sprostijo številni mediatori, med katerimi so posebej pomembni histamin, serotonim, prostalandini…

Od leta 1950 se pri bolezni vse bolj upošteva psihosmatski aspekt in Alexander (»oče psihosmatike« – 1950) je neurodermitis uvrstil med sedem klasičnih psihosomatskih bolezni. Danes, ko se dermatopsihoimunologija hitro razvija, je ta vidik mehanizma nastanka še bolj raziskan. Ne pozabimo, da se koža in možgani razvijajo iz iste embrionalne zasnove, zato se pri zdravljenju upošteva tudi psihični značaj bolnika in stres.

Tipični psihični značaj pri neurodermitisu se kaže z naslednjimi lastnostmi: natančnost, skrbnost, »perfekcionizem«, občutek nenadomestljivosti, tekmovalnost, ambicioznost, nadpovprečna inteligenca, neučakanost, egoizem, »konflikt«, v odnosu mama-otrok (preveč posesivni odnos do otroka), izredna čustvena občutljivost; takšni ljudje nimajo »nikdar časa za sebe« – ne znajo se naravno sproščati, v izbruhu alergičnih sprememb kože in sluznice so agresivni ali depresivni.

Koža

Glavni naravni pomen kože je varovanje. Ker je površina kože mastna, to nalogo lahko opravlja. Koža pokriva telo kot zaščitni maščobni kisli (ph okoli 5,5) plašč, kar predstavlja dobro obrambo pred mikroorganizmi. Kisla reakcija varuje kožo tudi pred blažjimi alkalijami, saj jih nevtralizira. Sposobnost vezave vode na keratin, ter mešanica maščob (iz loja) in vode (iz znoja) ustvari voskast film, podoben O/V ali V/O, kar varuje kožo.

Pri neurodermitisu oz. AD se deduje suha koža, ki ima zmanjšano pregradno delovanje. Manjkajo loj, pot, maščoba rožene plasti ter faktorji za zadrževanje vode. Koža se lahko zaradi tega izsuši in dopušča vdor različnih dražil. S tem je tudi povečano nagnjenje k vnetju kože. Kožne reakcije se pojavijo kot rdečice, otekline, srbenje aliskelenje, lahko tudi kot mehurčki ali celo mozolji. Izsušena koža je lahko pridobljena zaradi okolja (veter, sonce, suh zrak, pretirano kopanje, prhanje ter uporaba neprimernega alkalnega mila).

Več podrobnosti pa boste izvedeli na predavanju, kjer vam bo Slobodan Vujasinović, dr. med. spec. za kožne in spolne bolezni, specialist za psihosomatiko in dermatokirurgijo, tudi avtor tega članka, odgovoril na vsa vprašanja.

O društvu

Društvo Atopijski dermatitis je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje oseb z Atopijskim dermatitisom ter njihovih bližnjih.

Skupni cilj društva in članov je dvig kvalitete življenja obolelih z atopijskim dermatitisom in deljenje izkušenj za lajšanjem fizičnih in prihičnih simptomov, ki jih ta bolezen prinaša.

Kontaktiraj nas






Kontaktni Podatki

Medvoška cesta 3, 1215 Medvode

070 430 527

drustvoad@gmail.com