Podobno kot na vseh področjih v življenju, se razvijejo določena prepričanja, ki pa so lahko resnična ali pa tudi niso. Zato smo se poglobili v nekaj najbolj pogostih MITOV in raziskali, v kolikšni meri zares, če sploh, držijo.

Alergija na hrano je zelo pogosta. NE DRŽI!

Čeprav 25% ljudi misli, da je alergičnih na določeno hrano, študije kažejo, da je le 8% otrok in 2% odraslih zares alergično na hrano.

Nekateri so alergični na sladkor. NE DRŽI!

Alergija se pojavlja na določene proteine v hrani, ki jih sladkor in maščoba nimata.

Alergije se večinoma pojavijo pri otrocih. NE DRŽI!

Skoraj polovica odraslih z alergijo na hrano, je to alergijo razvila v odraslosti.

Večino alergij prerastemo. DRŽI!

Telo je z leti manj občutljivo na alergene.

Zdravila za alergije se jemljejo, ko se pojavijo simptomi. NE DRŽI!

Zdravila je bolje jemati preventivno, zaradi zmanjšanje resnosti ali sploh pojava alergijske reakcije. Če pa slučajno nismo pričeli z jemanjem preventivno, pa vsekakor ob pojavu reakcije.

Kratkodlake živali so primerne za ljudi z alergijami. NE DRŽI!

Alergija na živali ni alergija na dlako, temveč na prhljaj, slino in urin. Lahko ste bolj občutljivi na določeno pasmo, ni pa zares nobena pasma popolnoma hipoalergena

Pozimi alergij ni. NE DRŽI!

Pozimi je res maj alergičnih reakcij, ker je manj cvetnega prahu v zraku in manj možnosti za pik določenih žuželk, kar pa ne pomeni da alergij ni.

Alergija in intoleranca na hrano sta ista stvar. NE DRŽI!

Če ste alergični na hrano, se vaš imunski sistem odzove, celice hitro reagirajo in simptomi se pojavijo v kratkem času. Po drugi strani pa, če imate intoleranco na hrano, se imunski sistem ne odzove in simptomi se pojavijo kasneje. Alergija na hrano je lahko tudi smrtna, medtem ko intoleranca ni.

Alergija na oreščke je najhujša. NE DRŽI!

Zares se ne da oceniti, katera alergija sproži najhujšo reakcijo, vse je odvisno od posameznikovega imunskega sistema.

Če se počasi privajam na hrano, na katero sem alergičen, bo alergija izginila. DELNO DRŽI!

V nekaterih primerih se to res lahko zgodi, če telesu pomalem predstavljamo alergen. Vsekakor pa se tega ne lotevajte sami, nujno mora biti zdravnikov nadzor.

Kozje mleko je dober nadomestek kravjega. NE DRŽI!

Kozje mleko ima podobne proteine kot kravje in prav tako lahko sproži alergično reakcijo. Morda pa ta mit kroži zato, ker je kozje mleko precej manj v uporabi kor kravje in je zato precej manj reakcij nanj.

 

Alergij nikakor ne gre jemati lahkomiselno in včasih lahko napačna prepričanja, dobro uveljavljeni MITI, vodijo v poslabšanje zdravstvenega stanja, pri resnejših alergijah, tudi v smrt. Za vsak dvom, ki ga imate v povezavi z alergijami ali kakšnim drugim zdravstvenim vprašanjem, se posvetujte z zdravnikom. Bolje vprašati, kot po nepotrebnem tvegati.

Članek je bil sponzoriran s strani Bayer.

Viri:

https://www.aafp.org/pubs/afp/issues/2006/1201/p1919.html

https://www.everydayhealth.com/allergies/myths-about-allergies/

https://www.medicalnewstoday.com/articles/medical-myths-all-about-allergies?fbclid=IwAR38wxfpTFrGckyIKs5rdKO2DWba9ExAipLJ8svYOoYhKoyKBiL0TlllkL8#11.-Flowers-cause-hay-fever

Špela Novak (na podlagi zgodb pacientov)

Dr. Tina Vesel Tajnšek

Bodite obveščeni o
novih objavah

 

Društvo Atopijski dermatitis

 

+386 (0) 70 430 527

podpora@drustvoad.si

Medvoška cesta 3, Medvode