Pogosta vprašanja

Alergijska reakcija je reakcija imunskega sistema telesa na neko molekulo oz. alergen in se kaže na različne načine, odvisno od tega za kakšno vrsto alergijske reakcije gre. Pri zgodnjem tipu alergijske reakcije (najpogosteje so to alergije na pike žuželk ali zdravila, lahko gre tudi za alergijo na določene prehrambene alergene in podobno) navadno mislimo na kožne spremembe v smislu urtikarije (koprivnice – gre za diagnozo bolezni), ki nastane največkrat že v nekaj minutah po izpostavitvi alergenu (na katerega se je posameznik pred tem senzibiliziral oz postal alergičen) kateri je lahko pridruženo otekanje – bojimo se predvsem otekanja dihalnih poti, kar je v primeru tovrstne alergijske reakcije tudi urgentno stanje in zahteva takojšnjo zdravniško pomoč. Pri poznem tipu alergijske reakcije pa gre za zakasnjen odgovor imunskega sistema na alergen in v tem primeru kot dermatologi na kožni največkrat opažamo srbeča vneta žarišča imenovana ekcem, navadno postavimo diagnozo kontaktni alergijski ekcem / dermatitis. Najpogostejši kontaktni alergeni so kovine, dišavne spojine, sestavine gum, konzervansi v kozmetiki ipd. Gre za imunsko reakcijo ikože na mestu, kjer je koža prišla v stik z alergenom. Za razliko od zgoraj opisanega pa imamo atopijski dermatitis, ki je diagnoza kožne bolezni in ne gre za enačenje z alergijo. Diagnozo bolezni postavimo na osnovi klinične slike, tipičnih simetrično razporejenih srbečih vnetih žarišč, podatkov o kroničnosti oz ponavljanju težav skozi neko obdobje ter podatkov o ev. nagnjenosti k alergijam pri pacientu ali drugih družinskih članih. Bolniki z atopijskim dermatitisom niso nujno alergiki oz. nimajo nujno dokazanih alergij, pa zato vseeno imajo kronično srbečo bolezen, ki ji rečemo atopijski dermatitis.
Kot verjetno že veste ali ste kje prebrali, atopijski dermatitis ni bolezen, kjer bi srbež zelo učinkovito obvladovali z antihistaminiki (katere navajate, da ne pomagajo). Žal pa nimamo kakšnih drugih učinkovitih metod oz. zdravil, s katerimi bi srbež bolnikom lahko lajšali, zato ostajajo še vedno najbolj pogosto predpisovana zdravila za lajšanje srbeža antihistaminiki. jaz navadno svetujem bolnikom, da z antihistaminikom poskusijo za kakšen teden ali dva ob poslabšanju bolezni, če pa srbeža popolnoma nič ne umirijo, pa nadaljevanje s terapijo nima kakšnega velika smisla. Nekaterim bolnikom predvsem večerni odmerek antihistaminika ublaži ali vsaj delno ublaži srbež in so noči znosnejše, pri drugih pa tudi dvakratna ali trikratna doza antihistaminika ne umiri srbeža. V takem primeru je bolniku zelo težko pomagati.Po drugi strani se moramo zavedati, da je najpogosteje srbež, sploh če je neznosen, vezan na poslabšanje bolezni in vnetje kože. torej srbež lahko uspešno umirimo predvsem z lokalnimi zdravilnimi kremami oz. mazili, ki umirjajo vnetje in posledično srbež. Ko vnetje umirimo z uporabo npr. lokalnih kortikosteroidov ali imunomodulatorjev, seveda ob izvajanju redne nege, se tudi srbež zmanjša. Včasih se dermatologi odločimo za uvedbo starejše vrste antihistaminikov (kot je Atarax), ki prehajajo bariero med krvjo in možgani ter na ta način delujejo nekoliko sedativno – pomirjajo pacienta (ki je posledično tudi bolj zaspan), ki tudi manj zazna srbež in ponoči bolje spi. Če tudi to ne pomaga, smo z obvladovanjem srbeža zelo nemočni. Najpogosteje svetujemo bolnikom oz. staršem otroka z AD, ki srbeža nikakor ne morejo umiriti, da na mesta vnetja in srbeža poleg negovalnega izdelka (ki ga vedno svetujemo ob izrazitem srbenju kože, tudi preko noči,če se otrok zbuja in praska – kožo namazati z negovalno kremo) oz. mazila nanašajo hladne ovitke – obkladke s fiziološko raztopino preko nanešene negovalne kreme. Obkladki lahko ostanejo na koži od pol do 2 ali celo več (če otrok zaspi) ur. Na ta način z ovitki nekoliko umirjamo vnetje in tudi srbež. Seveda pa je po tem, ko obkladke snamemo, koža spodaj izsušena, zato jo je potrebno ponovno oz. pogosteje mazati z mastnimi negovalnimi izdelki.
AD je kronična ponavljajoča dermatoza oz kožna bolezen, kjer vedno ni moč najti vzroka in včasih tudi poslabševalcev ne. V zdravljenju je napomembnejša ustrezna nega. Diagnozo bolezni navadno postavi že pediater oz izbrani zdravnik, ki ima tudi toliko znanja, da predpiše osnovno terapijo in svetuje glede nege. Še vedno pa velja, da je bolezen ponavljajoča, kar pomeni, da ob uporabi lokalnega zdravila na mestu vnetja pride do izboljšanja, nato pa se težave po prenehanju uporabe zdravilnih mazil, kjub redni negi lahko ponavljajo. Navadno/pogosto se srbeč dermatitis ponavlja na istih mestih po koži telesa, ki so predvsem odvisna od starosti bolnika. POb predpostavki, da je diagnoza prava in imate primerno nego in lokalno terapijo, ki ob uporabi otroku pomaga, toraj vnetje izzveni, obisk dermatologa ni nujen. Če pa se bolezen širi ali ne reagira na predpisano lokalno terapijo oz se bo uporabi lokalne terapije ali celo nege poslabša, pa je vsekakor smiselen tudi obisk dermatologa. poslabševalci bolezni so lahko številni: od volne ali sintetike v oblačilih, ki jih nosi, preko psiho-socialnih stresnih situacij (stres s posledičnim poslabšanjem dermatitisa mu lahko povzroči tudi prebolevanje banalne okužbe kot je npr navadna viroza) pa zaspanost otroka, ipd. vsekakor mu lahko kožno simptomatiko poslabšajo tudi dražljivci, ki so v megovalnih izdelkih, kot npr dišave v šamponih, kremah, mehčalcu, kia ga ev. uporabljate pri pranju perila… Glede na to, da je sin star 3 leta, še ni nič na obupavati. Bolezen kot je AD pogosoto traja nekaj let oz do vstopa v šolo, potem pa lahko tudi spontano izzveni, po drugoi strani pa lahko bolnik z boleznijo živi tudi celo življenje. Ali se bo to zgodiilo tudi pri vasem sinu je tezko napoovedati, a glede na starost otroka dokaj velika verjetnost vsekakor ostaja.
Če ima otrok atopijski dermatitis in posledično srbečo, suho in tudi vneto kožo, ima lahko poleg vidnih predelov kože prizadeto tudi lasišče. To ni izjema pač pa zelo pogosta manifestacije te bolezni. V tem primeru je tudi lasišče, tako kot drugi predeli kože telesa, suho in lahko srbi. Posledično pa se na mestih praskanja lahko pojavljajo kraste, tudi krvave. Osnova je ustrezna nega kože telesa, tudi lasišča. To pomeni, da poleg telesa vsaj sprva vsakodnevno namažete tudi lasišče z mastno negovalno kremo oz. mazilom (lahko za čez dan, še lažje morda za čez noč). Tako boste koži vsaj do neke mere vrnili maščobo, ki je nima dovolj, koža bo manj suha in posledično manj srbeča. Ob tem pazite tudi pri uporabi šamponov za lasišče – naj bodo taki, ki so primerni za umivanje atopika, lahko celo umivate z antiseptičnim milom, dokler se kraste ne zacelijo. Prve dni lahko lasišče namažete npr. dva dni zapored z mazilom (otrok naj bo tačas bolj noter, za ven mu glavo pokrijte, da se na npr. vetru ne prehladi), po 2 dneh pa glavo temeljito operite. V primeru, da ima še vedno suho lasišče, se to ponavlja na 1-2 dni, sicer pa naj ima lasišče namazano vsaj 2x tedensko, za preprečevanje tovrstnih težav. Če je problem v srbežu in praskanju ter se težave z nego ne umirijo, velja poskusiti tudi z zdravili proti srbenju (antihistaminik), katerega dajte otroku uro pred večernim spanjem vsaj teden dni zapored, da ocenite učinek – ko bo bolje, zdravilo opustite, nadaljujete le s primerno nego. Na kraste svetujem do zacelitve kreme za pospešeno celjenje (npr. Bepanten plus ali podobno) oz. če imate doma, lahko tudi lokalni antibiotik, za cca 5-7 dni, do zacelitve. Za nego lasišča odraslega je precej podobno in sicer svetujemo primerne izdelke, ki niso odišavljeni in hkrati primerni za lasišče: za suho lasišče lahko tudi šampone za suh prhljaj, če je mogoče, z dodatkom uree, ki deluje kot humektant in nase veže vodo ter tako preprečuje prehitro sušenje kože lasišča. Izogibajte se šamponom, ki so odišavljeni, prav tako marsikateri šampon namenjen otroškemu lasišču odraslim lasišče zelo izsuši. Lahko poskusite tudi umivanjem z antiseptičnim milom 1x tedensko, tako za telo kot tudi lasišče. Pred umivanjem lasišča, če je lasišče zelo izsušeno in se lušči, svetujem, da lasišče za kakšno uro namažete z negovalnimi izdelki, ki jih uporabljate tudi za nego kože telesa, da koži lasišča dodatne maščob, ki jih manjka, nato pa lasišče dobro umijete s primernim šamponom in sperete.
Za uvajanje tovrstne biološke terapije smo pristojni dermatologi, kar pomeni, da potrebujete napotnico za na Dermatološko kliniko. Pot za otroke je taka, da, ker zdravilo v tej starosti v Evropi še ni registrirano, moramo dermatologi sklicati konzilij, kjer lečeči dermatolog pacienta predstavi in nato konzilij poda mnenje. Če je to pozitivno, potem starši sprožijo z našim mnenjem postopek na ZZZS za izredno odobritev zdravljenja. ZZZS navadno odloči v cca 14 dneh, ko dobite odločbo, pa se z dermatologom, ki otroka vodi, dogovorite kako in kdaj boste pričeli s terapijo. Gre za biološko zdravilo v obliki podkožnih injekcij, ki se daje glede na starost in telesno težo otroka v različnih dozah in intervalih. To je odvisno od teže otroka… Je pa Dupixent novo in prvo biološko zdravilo za zdravljenje zmernih do hudih oblik atopijskega dermatitisa, ki ga imamo zadnje leto na voljo tudi v Sloveniji. O tem, ali ste pravi kandidat za tovrstno zdravilo, tudi za odrasle osebe presoja konzilij zdravnikov na Dermatološki kliniki v Ljubljani ali Mariboru, pred tem pa morate biti pregledani pri dermatologu, ki oceni, da je to zdravilo za Vas indicirano in Vas bo na konziliju tudi predstavil. Seveda obstajajo kriteriji, da bolnik biološko zdravilo lahko dobi in na podlagi izpolnjenih kriterijev ga konzilij tudi odobri. Gre za biološko zdravilo, ki je sedaj registrirano že od 12. leta starosti dalje, kmalu pričakujemo registracijo tudi za mlajše bolnike. Tako v študijah kot tudi pri kliničnem delu ugotavljamo, da pacienti to zdravilo zelo dobro prenašajo, razen nekaterih, katerim se pojavi vnetje oči, pogostejših zapletov oz. stranskih učinkov ob zdravljenju ni. Gre pa za zdravilo, ki se ga daje v obliki podkožnih injekcij 1x na 2 tedna, saj so klinične študije pokazale, da z odmerkom, ki je namenjen odraslim bolnikom (330 mg), najbolje obvladujemo bolezen ob aplikaciji 1x na 14 dni. Tudi v realnosti se pokaže, da ob prenehanju zdravljenja kaj hitro ponovno pride do poslabšanja bolezni, če aplikacija zdravila ni redna, 1x na 14 dni. Ob dejstvu, da gre za novo zdravilo, sicer ne moremo z gotovostjo vedeti, ali se bodo pokazali še kakšni drugi, morda tudi resni stranski učinki zdravila, a za enkrat temu ni tako in Dupilumab velja za varno in učinkovito zdravilo. Z zdravilom dosežemo v več kot polovici primerov zelo dobro izboljšanje atopijskega dermatitisa, umiri se tudi srbež. Posebnih kontrolnih preiskav tekom zdravljenja ni potrebnih. Kot velja za biološka zdravila druge vrste, s katerimi zdravimo npr. luskavico, pa tudi tu velja, da je zdravljenje za enkrat dolgotrajno – pričakovati je izboljšanje, dokler zdravilo prejemaš, če pa ga ne prejemaš več, se stanje poslabša. Po drugi strani so tudi (redki) bolniki, ki ne dosežejo zadovoljivega izboljšanja bolezni, takrat se z zdravljenjem ne nadaljuje ter se poskusi kakšne druge vrste terapija (fototerapija, konvencionalna sistemska terapija – npr ciklosporin, metotreksat), če si bolnik tega seveda želi. Iz lastnih izkušenj pri zdravljenju adolescentov lahko rečem, da je zdravilo varno in učinkovito in če vaš dermatolog meni, da ste kandidat za zdravilo ne odlašajte z obiskom dermatologa in konzilija.

Projekt je omogočil

O društvu

Društvo Atopijski dermatitis je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje oseb z Atopijskim dermatitisom ter njihovih bližnjih.

Skupni cilj društva in članov je dvig kvalitete življenja obolelih z atopijskim dermatitisom in deljenje izkušenj za lajšanjem fizičnih in prihičnih simptomov, ki jih ta bolezen prinaša.

Kontaktiraj nas






Kontaktni Podatki

Medvoška cesta 3, 1215 Medvode

070 430 527

drustvoad@gmail.com