Iris in njeni hčerki z AD

176 Views

Naša zgodba o dermatitisu se je začela 3 leta nazaj. V življenju si nikoli nisem predstavljala, da sem kdajkoli morala boriti s suho kožo in srbečico. Kmalu po rojstvu so se hčerki pojavile prve suhe lise. S tem se nisem kaj dosti ukvarjala, saj me je zdravnica tolažila s tem, da gre le za suho kožo. Temu sem tudi verjela, dokler se niso ti suhi lišaj pojavili še v večjem številu in seveda v hujši obliki.

Napoteni smo bili k alergologu, ki nam je potrdil atopijski dermatitis in alergijo na jajce. Vse skozi sem poizkušala ugotoviti, kaj vse za vraga ji še škoduje, a vse neuspešno… Kožna testiranja nikoli niso nič pokazala, alergijo na jajca je pokazal test iz odvzete krvi.

Hči raste in vse vse bolj zaveda, da ima rdeče lišaje po telesu, včasih manj, včasih več..

Lišaje, ki srbijo, nas težijo, zaznamujejo…

Včasih se mi zdi, da se ta zgodba ne bo nikoli končala.. Mažemo to, mažemo ono, poizkusili smo že mnogo stvari, vendar pravo rešitev še vedno iščemo. V zadnjem času je koža celo v odličnem stanju in trkam, da tako tudi ostane.

Pred nekaj meseci smo dobili še eno hčerko, za katero sem si nekje na dnu duše res srčno želela, da nam te tegobe prikrajša vsaj pri enem otroku. Žal, se je tudi pri njej koža kmalu začela spreminjati. Ima drugačno začetno obliko kot starejša sestrica. Močno rdečo kožo pod vratom in zadaj za koleni. Kam nas bo peljala pot druge hčere z atopijskim dermatitisom se pustimo presenetiti. Si pa želim, da čim prej najdemo vse alergene, ki jo težijo. Prvi testi so pokazali, da je alergična na pšenico. Vsak dan pa raziskujem, kaj za vraga ji še draži kožo, vendar do končne ugotovitve še nisem prišla.

Tudi njo koža močno srbi, tako da so zdravila proti srbečici naša vsakodnevna rutina. Brez njih so naše noči srbeče in neprespane.

Ugotovila sem, da na dermatitis zelo vplivata stres in način življenja. Glede na to, da imamo po večini domače dobrote na jedilniku, imamo svoj vrt, kuhamo sami,…si nikoli nisem predstavljala, da se bodo moji otroci borili s tako novodobno boleznijo. Vendar pač tako je in s tem se borimo. Najbolj me stresne, ko me starejša hči sprašuje “Mami zakaj pa mene kožica tako srbi?, Zakaj imam pa tako suho kožo?” Enostavno me to zaboli, ker včasih ne vem več kako ji pomagati…

Ob težkih dnevih, ko se vsi skupaj “božamo” po suhi koži, da ne pride do ran. Takrat se pač le usedem na tla in izjokam. Skozi leta sem se naučila že mnogo stvari o AD-ju, vsak dan pa izvem še kaj novega. Atopijski dermatitis nas dela močnejše in želim si, da bosta hčerki kmalu prešli to obdobje!

No comments

O društvu

Društvo Atopijski dermatitis je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje oseb z Atopijskim dermatitisom ter njihovih bližnjih.

Skupni cilj društva in članov je dvig kvalitete življenja obolelih z atopijskim dermatitisom in deljenje izkušenj za lajšanjem fizičnih in prihičnih simptomov, ki jih ta bolezen prinaša.

Kontaktiraj nas






Kontaktni Podatki

Medvoška cesta 3, 1215 Medvode

070 430 527

drustvoad@gmail.com