Zgodba malčice Tamare

135 Views

V naši družini imamo enega atopika in sicer starejšo hči Tamaro. Uradno so nam atopijski dermatitis diagnosticirali letos junija.

Težave s kožo so se začele, ko je imela Tamara približno eno leto. Najprej smo lišaje pripisovali uvedbi vrtčevske prehrane, prilagajanju na novo okolje, ločitvi od staršev. Kožo smo mazali z negovalno kremo in stanje se je izmenjaje izboljševalo in poslabševalo. Pediatrinja je to diagnosticirala kot zimski ekcem. Takrat ga je imela zgolj po trebuščku (okoli popka).

Prišlo je poletje in kože je bila res brez lišajev. Naše veselje je bilo kratkotrajno, saj so se zgodaj jeseni že začeli pojavljati novi lišaji po trebuščku. Oktobra ob rutinskem cepljenju proti gripi nas je pediatrinja napotila na infekcijsko kliniko zaradi suma na boreliozo. Mislim, da ni potrebno opisovati strahu ob taki diagnozi. Še isti večer so nam na infekcijski kliniki zagotovili, da najina hči nima borelioze, vendar so nas kljub temu naslednje jutro naročili na preiskave, ki so njihovo trditev še potrdile. Iz infekcijske klinike so nas napotili naprej na dermatološko kliniko, kjer so Tamaro testirali na mikoze, vendar je bil test negativen.

Ponovno je bila potrjena diagnoza zimski ekcem. Dobila sva kortikosteroidno mazilo in polno navodil in priporočil, ki sva jih upoštevala že od hčerinega rojstva (pranje brez mehčalca perila, dvojno izpiranje, bombažna oblačila, vlaženje zraka…) in sva vedela, da ji to ne bo izboljšalo stanja kože. Nekaj časa sva uporabljala kortikosteroidno mazilo, vendar sva zaradi škodljivih dolgoročnih učinkov prenehala z uporabo. Stanje kože je ponovno nihalo. Del težav sva pripisovala stresu, saj se je najini Tamari v kratkem času zgodilo veliko stvari (opustila je dudo, pleničke, zamenjala je vrtec, dobila novo sobo in najpomembneje – ni bila več edinka :-)).

V vrtcu sva vzgojiteljice seznanila s hčerinim stanjem, vendar so naju kljub temu vseeno spraševali, če ni morda nalezljivo. Začela sva sumiti, da gre za alergijo na določeno vrsto hrane, saj sva opažala intenzivnejšo pordelost po npr. jagodah in mleku. Odločila sva se poizkusiti še z bioresonanco. Tam so ji maja letos diagnosticirali kandido in alergijo na kravje mleko. Reagirala sva na prvo žogo in še isti dan naredila revolucijo v kuhinji in shrambi. Težava je nastopila, ker sva doma imela dietno prehrano, v vrtcu pa ne, saj potrdilo ni bilo izdano s strani zdravnika. Iz tega razloga sva se zopet naročila pri pediatrinji, ki je alergijo ugotovljeno na bioresonanci  želela tudi uradno potrditi, zato nas je napotila k alergologu.

V tem času je bilo stanje Tamarine kože katastrofalno, saj so bili zdaj že srbeči lišaji po vseh pregibih, ritki, nogah in rokah. Alergologinja je izključila vse alergije ter potrdila atopijski dermatitis. Ponovno sva prejela kortikosteroidno mazilo ter kup že znanih in tudi novih navodil. Prenehala sva z dietno prehrano in obiskovanjem bioresonančnih terapij. Tamaro sva za nekaj časa umaknila iz kolektivnega varstva, ker naj bi se dnevno soočala s poslabševalci AD (mivka, trava). Kljub poletju sva ji pričela oblačiti dolga oblačila. Stanje se je iz akutnega kmalu pričelo izboljševati, tako da smo trenutno samo na negovalni kremi.

Naše spopadanje z AD se je kazalo predvsem v samoobtoževanju, kaj si kot starš naredil premalo oz. narobe ter najinem prehitrem odzivu in striktnem upoštevanju zdravniških navodil. Najina Tamara je zelo razumevajoča in bistra deklica, zato je pri svojih 2,5 letih razumela, zakaj ne sme jesti mleka, čokolade, palačink iz kravjega mleka in bele moke. Svoje lišaje je poimenovala v ‘ježke’, ker so bili hrapavi, ko se je pobožala po njih.

Naša izkušnja je kljub diagnozi pozitivna. Pozitivna v smislu strokovne/zdravniške pomoči ter v smislu spoznanja, da nisva sama in se lahko obrneva za pomoč in nasvet na ljudi s podobnimi izkušnjami. Zavedava se, da je zdravljenje AD tek na dolge proge. Ko najdeš ustrezno ravnovesje med upoštevanjem uradne medicine ter dejstvom, da je najina hči še otrok in da ji ne moreva, niti nočeva omejiti gibanja v naravi in z živalmi; je vse lažje. Veselimo se preostanka dopustniških dni, ki so pred nami. Tamara pravi, da bodo na morju tudi njeni ‘ježki’ plavali z njo.

Tamara, Katarina in Gregor

No comments

O društvu

Društvo Atopijski dermatitis je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje oseb z Atopijskim dermatitisom ter njihovih bližnjih.

Skupni cilj društva in članov je dvig kvalitete življenja obolelih z atopijskim dermatitisom in deljenje izkušenj za lajšanjem fizičnih in prihičnih simptomov, ki jih ta bolezen prinaša.

Kontaktiraj nas






Kontaktni Podatki

Medvoška cesta 3, 1215 Medvode

070 430 527

drustvoad@gmail.com