ATOPIJSKI DERMATITIS + NORICE + ? (1. del)

470 Views

Ko dejansko pomisliš na to, kako bi otroka nekako dal v 24urno spanje za toliko dni, dokler vse skupaj ne mine…

Če začnem na začetku…ko imaš dva otroka z atopijskim dermatitisom, lahko delaš primerjave. Pa ne med otrokoma, ampak med samim stanjem kože, od starejšega imaš že izkušnje z določenimi vrstami izbruhov in ukrepi, ki sledijo, ki pomagajo. Ampak ker dva nista ista…tudi tisto kar pomaga ni isto…

To brez dvoma velja tudi pri atopijskem dermatitisu. Pri starejšem atopiku smo se prvič srečali z ADjem in alergijami  zelo kruto, drastično in z res hudo obliko. Takoj smo šli na odprte krvave rane z dodatkom virusa, za katerega ¾ dermatovenerološke klinike sploh še slišalo ni…vse kar je sledilo kasneje, je bila neka blažja oblika in to nekako vzameš potem kot merilo v smislu dokler ni tako hudo kot je bilo takrat, smo še v redu…

Potem pride trenutek, ko njegov mlajši bratec dobi to isto diagnozo – atopijski dermatitis…ko prideš k sebi, zadevo sprejmeš kot del otroka in zelo hitro ugotoviš, da res dva nista ista, saj pri enem ne delujejo enaki pristopi, kot pri drugem. Merilo za »resno stanje« ostaja enako…tisto nepozabno stanje prvega…dokler ni tako hudo kot je bilo takrat, smo v redu…

Potem pa pride čas, ko je huje…

Po pogovoru z zdravniki se je očitno začelo z nesrečnim dogodkom v vrtcu, ko je sošolka našega najmlajšega (starega dobro leto in pol) z njim delila svoj zajtrk – jajca. Več o tem dogodku si lahko preberete na TEJ  povezavi. Torej…žal se tudi to zgodi, reakcija je bila resna, a smo imeli srečo. Še tri dni po tem je bila koža res lepa, kot že dolgo ne, če sploh kdaj zares…

Potem pa se je začelo res intenzivno praskanje, čemur so sledile seveda rane, ki so se zagnojile…nekaj časa smo to povijali in mazali z ustreznimi zadevami, a ko se je nekje umirjalo, se je drugje širilo. Zadeva je bila omejena na roke. Po kakšnem tednu nihanj je prišlo do tašnega obsežnega izbruha teh gnojnih zadevščin (še vedno samo po rokah), da je bil obisk dermatovenerološke klinike nujen…in če mi to presodimo, verjemite, da je res čisto zares resno…

Pridemo tja na torek zvečer ob 20:00 in nas pošljejo domov!!! Rok sploh pogledali niso, odviti nam jih niso pustili, ker oni pa ne povijajo in tako naprej…vrnite se v sredo zjutraj.

Pridem z malčkom v sredo zjutraj (o čakanju in birokraciji sploh ne bom, ker bi lahko napisala knjigo…) ko končno prideva na vrsto, presodijo da je zadeva sicer precej resna, da bi bilo fino če bi ostala notri, vendar pa da v bistvu ne vejo za kaj gre. Vzamejo bris na viruse ter bakterije, kri in urin…

Poskušajo me prepričati v hospitalizacijo, ampak sem se odločila, da bova doma lažje tole prenašala kot tam. Namreč ni imel vročine, jedel je lepo, tudi spal je kar v redu, bil je izredno dobre volje in se mi je res zdelo, da bo tam v tisti mali sobici situacija še slabša. Počeli pa niso nič drugega kot nega zjutraj in nega zvečer…vse to lahko počnem tudi doma.

Predpisali terapijo z antibiotičnim mazilom in tekočim pudrom in naju poslali domov. Dogovorili smo se da vsako jutro prihajava na pregled in nego. Stanje je šlo res lepo nazaj. Izvidi so pokazali da ni virusno, ostale izvide še čakamo…

Ker ukrepi delujejo, se sami odločijo, da za vikend ni potrebno hoditi, da se vidimo ponovno v ponedeljek (danes) in da vidimo kje smo…Skoraj že luč na koncu tunela, potem pa v soboto zjutraj šok, polno nekih pikic, ki so se do večera močno razširile po celem telesu in postalo je jasno…NORICE!!

No comments

O društvu

Društvo Atopijski dermatitis je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje oseb z Atopijskim dermatitisom ter njihovih bližnjih.

Skupni cilj društva in članov je dvig kvalitete življenja obolelih z atopijskim dermatitisom in deljenje izkušenj za lajšanjem fizičnih in prihičnih simptomov, ki jih ta bolezen prinaša.

Kontaktiraj nas






Kontaktni Podatki

Medvoška cesta 3, 1215 Medvode

070 430 527

drustvoad@gmail.com