Darja: “Pri AD ne srbi, peče, žge samo koža – peče tudi duša!”

1 View

“No, da vidimo kaj vemo o koži… Vsi vemo, da je koža naš največji organ oziroma čutilo našega telesa, ki je nekakšna meja med organizmom in okoljem. Koža opravlja največ nalog saj varuje telo pred udarci, varuje šibkejše notranje organe, varuje pred škodljivimi žarki, preprečuje, da bi vstopali v telo mikrobi – tekočine, vzdržuje telesno tekočino, uravnava telesno temperaturo in je glavni organ za tip.

Kaj pa je pa potem atopijski dermatitis? Atopijski dermatitis je kronična kožna bolezen. Zaradi atopijskega dermatitisa je prizadetih približno 2–5 % odraslih in kar 10–20 % otrok in dojenčkov. Pri večini (90 %) se atopijski dermatitis pojavi že pred petim letom starosti, mnogi otroci pa ga kasneje prerastejo…No jaz sem ena izmed tistih, ki se z atopijskim dermatitisom borim od svojega 4 meseca starosti in danes sem stara 38 let in še vedno ga nisem prerasla :-(.

Lahko vam zaupam iz lastnih izkušenj, da je tudi v mojem primeru AD dolgotrajna MUČNA kronična bolezen, ki te ne prizadane samo vizualno ampak tudi duševno.

Pri atopijskem dermatitisu ne srbi, peče, žge samo koža – peče tudi duša!

AD značilno poteka v dveh fazah. V fazi brez izraženih simptomov je koža zelo suha, razdražena in luskava ter potrebuje vsakodnevno vlaženje. Akutna faza – izbruh je bolj boleča in zahteva zdravljenje s topičnimi zdravili, ki pomirijo vneto kožo in ublažijo srbečico.

Mene so akutne faze ADja dostikrat privedle do bolnišnice, kjer sem bila zadržana tudi po nekaj tednov. Grozno sem se počutila po vsej tej srbečici, pekočem občutku in bolečini. Vedno sem se spraševala; »Le komu sem storila kaj žalega, če pa vedno pazim, da nobenega ne prizadenem, da sem prijazna in pridna punca.« Le zakaj?

Predvsem v otroštvu mi je bilo v bolnici vedno grozno saj me je mama že kot majhno morala pustiti samo. Tam nisem imela nobenega od svojih. Poleg svoje kožne bolezni in groznega pogleda na sebe sem bila prepuščena še sama sebi. Brez osebe na katero bi položila glavo in se ji zjokala. Tako sem skrila svoj žalosten obraz v vzglavnik in začela jokati in čakala na naslednji dan obiskov, da pride mama k meni na obisk saj oče ni mogel, ker je bil delavec (vodovodni inštalater in centralni kurjač) in nam je moral kruh služiti po terenih in ga po več tednov nismo videli. Moja mama takrat o atopijskem dermatitisu ni vedela ničesar. Vedela je le to, da grozno trpim in da mi ne ve pomagati.

V sorodu se pri nas nihče ne spomni, da bi kdo imel kako podobno bolezen. Tako, da ne vemo niti ali sem jo podedovala in kdo bi jo lahko imel, namreč vsi moji bratranci in celo moj brat imajo vsi prečudovito kožo.

Oooo kako mi je bilo grozno, ko smo tekali poleti, ko smo se zbrali. Njih ni bolelo nič na koži le morda udarec, ki so si ga zadali zaradi neumnosti in neposlušnosti staršev. Kar pa je zdravo otroštvo! Meni je ob teku vse pokalo, bolelo tako, da bi marsikdaj najraje kričala pa nisem smela, ker sem morala svojo bolezen skrivati. In to zelooo boli, tako fizično kot duševno. In naj še kdo reče, da atopijski dermatitis ni grozna kronična mučna bolezen…”

Darja

No comments

O društvu

Društvo Atopijski dermatitis je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje oseb z Atopijskim dermatitisom ter njihovih bližnjih.

Skupni cilj društva in članov je dvig kvalitete življenja obolelih z atopijskim dermatitisom in deljenje izkušenj za lajšanjem fizičnih in prihičnih simptomov, ki jih ta bolezen prinaša.

Kontaktiraj nas






Kontaktni Podatki

Medvoška cesta 3, 1215 Medvode

070 430 527

drustvoad@gmail.com